URN_NBN_SI_DOC-FSRZE99H

Iz muzejskega dela 353 Z načini prilagoditev muzejev slepim in slabovidnim se je podrobno ukvarjala umetnostna zgodovinarka Mija Oter Gorenčič v svojem diplomskem delu iz leta 2002, 12 ki je hkrati bogat vir informacij o (takratnem) stanju muzejev tako v Sloveniji kot dru- god po svetu. Avtorica je svoje izsledke v skrajšani obliki predstavila tudi v reviji Ar- go. 13 V slovenskem prostoru je strokovno zanimanje za dostopnost muzejev za slepe in slabovidne v primerjavi s tujino še v razvoju. Prej omenjena avtorica je prispevala zelo navdihujoč opis bruseljskega Kraljevega muzeja za umetnost in zgodovino ( Koninklijke Musea voor Kunst en Geschiedenis ), 14 ki je na področju muzejskega izobraževanja slepih in slabovidnih eden najbolj dejavnih muzejev v Evropi. V skandinavskem prostoru je uspešen tudi Nordijski muzej ( Nordiska museet ) na Švedskem, 15 bliže nam, v sosednji Hrvaški, pa se nahaja Tiflološki muzej v Zagrebu, 16 specializirani muzej za slepe in sla- bovidne. V Sloveniji sta leta 2006 June Bretherton in David Whitehead iz organizacije JBC – London ( The June Bretherton Consultancy ) 17 obiskala pet muzejev v Ljubljani 18 in skozi neposredno osebno izkušnjo slepe osebe preverjala njihovo dostopnost. 19 O naj- bolj pogostih napakah slovenskih muzejev in galerij, ki so dostikrat moteče tudi za druge obiskovalce, je priporočljivo prebrati krajšo razpravo kustosa pedagoga Ivan Kastelic, 20 zaposlenega v Posavskem muzeju Brežice, ki pri tem izhaja iz svojih osebnih in strokov- nih izkušenj. Taktilne muzejske razstave Izkušnja sveta okoli sebe je za slepo ali slabovidno osebo tesno povezana z drugimi čuti, kot je vid. To dejstvo pa je potrebno upoštevati ne samo pri muzejskih obiskovalcih z omejitvami vida, temveč tudi pri drugih obiskovalcih, ki informacije lažje in bolj učin- kovito sprejemajo skozi druge čutilne kanale. Upoštevanje več čutov zelo poveča moč zaznavanja, sprejemanja in pomnjenja in- formacije, zato je treba razstavo konstruirati tako, da poleg vizualnih procesov izzovemo 12 Oter Gorenčič, Mija, 2002. Modeli prilagajanja muzejev slepim in slabovidnim obiskovalcem: diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino, 71 str. 13 Oter Gorenčič, Mija, 2006. Nekaj predlogov in namigov za boljšo dostopnost muzejev. V: Argo, 49 (1), str. 134-137. 14 Oter Gorenčič, Mija, 2004. Bruseljski Koninklijke Musea voor Kunst en Geschiedenis v vzpod- budo in zgled. V: Argo, 47 (1), str. 82-87. 15 Landerberg, Lene, 2003. Delo v muzeju s slepimi ljudmi. V: Argo, 46 (2), str. 128-132. 16 Tiflološki muzej Zagreb. URL: http://www.tifloloskimuzej.hr (citirano 21.8.2007). 17 University of Cambridge. Disability Equality Trainers Database. June Bretherton Consultancy. URL: http://www.cam.ac.uk/cambuniv/disability/university/trainingdb/record0040.html (citira- no 21.8.2007). 18 Mestni muzej Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej in Arhitekturni muzej Ljubljana – Plečnikova zbirka. 19 Bretherton, June, Whitehead, David, 2006. Notes on Slovenian Museums. Prejeto po e-pošti 6.3.2007. 4 str. (interno gradivo). Za informacijo in poslano gradivo (zapiske avtorjev) se zahva- ljujem muzejski svetovalki Janji Rebolj iz Mestnega muzeja Ljubljana. 20 Kastelic, Ivan, 2007. Dostopnost muzeja in galerije za slepe in slabovidne : ne rinimo v slepoto ljudi, ki imajo uporabne ostanke vida! V: Rast, Novo mesto, 18 (1), str. 48-51.