URN_NBN_SI_DOC-FPOVPFCO
.stavke po abecedi publikacij, v k a terih je objavljena. N ajveč litera tu re im ajo H lapci (pač zu radi p a riškega^ gostovanja), potem P o hu j šanje, K ralj na B etajnovi itd. Iz bo gatih in, lahko rečemo, popolnih podatkov o prevodih posnemamo, d a je bil doslej najv ečkrat preve den K ra lj na B etajnovi (19 prevo dov v 8 jezikih), potem P ohujšanje (16 prevodov v 8 jezikih). H lapci (12 prevodov v 7 jezikih) itd. Ro m antične duše še niso bile preve dene, pač p a šestkrat D elakova d ram atizacija H lapca Jerneja. V srbohrvaščino (Dobrovoljc loči h r vaške in srbske prevode) je pre vedenih šest del, prav toliko v če ščino, v italijanščino štiri, v slova- ščino in ruščino po tri, v m akedon- ščino, m adžarščino in francoščino po dve deli, po eno pa v bolgar ščino, angleščino, nem ščino in ro munščino. O snova bibliografije je biblio grafski popis enote. D ognan popis član k a v periodičnem tisku bi bdi takle: avtor, naslov in podnaslov članka, letnik, letnica, številka in strun (pri časnikih še datum ) p u blik acije ter bibliografska opom ba, če je potrebna, toda prim erno ločena, najbolje v novi vrsti in v m anjšem tisku. Vse te elem ente bi m orale nuditi predvsem prim arne (na prim er nacionalne) bibliografi je, vendar m orajo tudi specialne navesti dovolj podatkov, da je iz popisa razvidno, za kaj gre in da članek z lahkoto in zanesljivo n aj dem o; in p a — popis m ora biti dosleden. D obrovoljc je gradivo družil po letih v razdelke z ustrezno letnico kot naslovom, članke v eni p u b li kaciji pa spet v skupen odstavek, ki mu je postavil na začetek ustre zen ok rajšan naslov publikacije. (Popis knjig pustim o ob strani.) S tem jo dosegel nekatere predno sti: dvem a elem entom a je dul vid nejše mesto, izognil se je ponav ljan ju naslova pu blikacije in let nice, k a r olajša preglednost, enot pa mu ni bilo tre b a navajati vsako v novi vrsti, k ar bi bilo m anj eko nomično. Njegov popis ima torej takole obliko: letnica, ki je nave dena v naslovu razdelka, naslov publikacije, ki stoji na začetku od stavka. avtor, naslov članka, stran (pri časnikih nam esto strani števil ka in datum ). Med naslovom in stran jo večkrat stoji podnaslov članka (v oklepaju ali brez njega) ali p a avtorjeva opom ba (večinoma v oklepaju1); K daj gre za podnaslov in k d aj za opombo, iz popisa ni razvidno. Tej nerodnosti bi se avtor najlaže izognil z uporabo oglatih oklepajev, če pa to ne, bi lahko podnaslove navajal brez oklepajev in opom be v oklepajih, ali p a po stavil opom be n a konec popisa, za stranjo. K oristilo bi tudi, ko bi vsaj pri zajetnejših časnikih navedel strani, no sam o številke. Pri kon troli nekaterih enot smo opazili, d a je včasih podnaslov izpuščen in da je naslov včasiih okrajšan. Sem pa tja smo našli tudi kakšen spodrs ljaj. Vse te neprijetnosti seveda ne m orejo knjigi zm anjšati pom ena, trpi p a njen ugled. N aj sledi nekaj prim erov: Str. 21: GL (MG): C ankar o Ja kobu Rudi«. O dlom ki. 1931/52, št. 1, sir. 7, 10-13. ^Odlomki« so biblio g rafova opom ba; gre p a za odlom ke iz C ankarjevih pisem. — Str. 46: LZ: K ralj im B etajnovi (N aznanilo knjige), sir. 771. P rav iln a opom ba bi bila: Beležka pred uprizoritvijo v Pragi. — P rim erjaj članek s pod naslovom (str. H'?, Jsla) in članek z bibliografsko opombo (str. 14, Sn): -n-, R om antične duše (K premieri Iv. C ankarjeve dram e), št. 212, 8. okt.; (Fr. Ilešič), Zagrebško gleda lišče (Jakob R uda se igral v Za grebu, t')00) str. 91. — Str. 78: K u rent: Ju n ij lirut, P okloni ča stitljivi gospe Talij i . . . št. 5, 1. okt., str. 13. M anjka nadaljevan je naslova: . . . ob priliki njegovega slavnostnega vho d a v slovensko narodno gledališče od njenih starih in novih častilcev. Ivan C ankar. (1910) — Str. 59: VMb;
RkJQdWJsaXNoZXIy