URN_NBN_SI_DOC-FPOVPFCO

.stavke po abecedi publikacij, v k a­ terih je objavljena. N ajveč litera­ tu re im ajo H lapci (pač zu radi p a ­ riškega^ gostovanja), potem P o hu j­ šanje, K ralj na B etajnovi itd. Iz bo­ gatih in, lahko rečemo, popolnih podatkov o prevodih posnemamo, d a je bil doslej najv ečkrat preve­ den K ra lj na B etajnovi (19 prevo­ dov v 8 jezikih), potem P ohujšanje (16 prevodov v 8 jezikih). H lapci (12 prevodov v 7 jezikih) itd. Ro­ m antične duše še niso bile preve­ dene, pač p a šestkrat D elakova d ram atizacija H lapca Jerneja. V srbohrvaščino (Dobrovoljc loči h r­ vaške in srbske prevode) je pre­ vedenih šest del, prav toliko v če­ ščino, v italijanščino štiri, v slova- ščino in ruščino po tri, v m akedon- ščino, m adžarščino in francoščino po dve deli, po eno pa v bolgar­ ščino, angleščino, nem ščino in ro­ munščino. O snova bibliografije je biblio­ grafski popis enote. D ognan popis član k a v periodičnem tisku bi bdi takle: avtor, naslov in podnaslov članka, letnik, letnica, številka in strun (pri časnikih še datum ) p u ­ blik acije ter bibliografska opom ­ ba, če je potrebna, toda prim erno ločena, najbolje v novi vrsti in v m anjšem tisku. Vse te elem ente bi m orale nuditi predvsem prim arne (na prim er nacionalne) bibliografi­ je, vendar m orajo tudi specialne navesti dovolj podatkov, da je iz popisa razvidno, za kaj gre in da članek z lahkoto in zanesljivo n aj­ dem o; in p a — popis m ora biti dosleden. D obrovoljc je gradivo družil po letih v razdelke z ustrezno letnico kot naslovom, članke v eni p u b li­ kaciji pa spet v skupen odstavek, ki mu je postavil na začetek ustre­ zen ok rajšan naslov publikacije. (Popis knjig pustim o ob strani.) S tem jo dosegel nekatere predno­ sti: dvem a elem entom a je dul vid­ nejše mesto, izognil se je ponav­ ljan ju naslova pu blikacije in let­ nice, k a r olajša preglednost, enot pa mu ni bilo tre b a navajati vsako v novi vrsti, k ar bi bilo m anj eko­ nomično. Njegov popis ima torej takole obliko: letnica, ki je nave­ dena v naslovu razdelka, naslov publikacije, ki stoji na začetku od­ stavka. avtor, naslov članka, stran (pri časnikih nam esto strani števil­ ka in datum ). Med naslovom in stran jo večkrat stoji podnaslov članka (v oklepaju ali brez njega) ali p a avtorjeva opom ba (večinoma v oklepaju1); K daj gre za podnaslov in k d aj za opombo, iz popisa ni razvidno. Tej nerodnosti bi se avtor najlaže izognil z uporabo oglatih oklepajev, če pa to ne, bi lahko podnaslove navajal brez oklepajev in opom be v oklepajih, ali p a po­ stavil opom be n a konec popisa, za stranjo. K oristilo bi tudi, ko bi vsaj pri zajetnejših časnikih navedel strani, no sam o številke. Pri kon­ troli nekaterih enot smo opazili, d a je včasih podnaslov izpuščen in da je naslov včasiih okrajšan. Sem pa tja smo našli tudi kakšen spodrs­ ljaj. Vse te neprijetnosti seveda ne m orejo knjigi zm anjšati pom ena, trpi p a njen ugled. N aj sledi nekaj prim erov: Str. 21: GL (MG): C ankar o Ja ­ kobu Rudi«. O dlom ki. 1931/52, št. 1, sir. 7, 10-13. ^Odlomki« so biblio­ g rafova opom ba; gre p a za odlom­ ke iz C ankarjevih pisem. — Str. 46: LZ: K ralj im B etajnovi (N aznanilo knjige), sir. 771. P rav iln a opom ba bi bila: Beležka pred uprizoritvijo v Pragi. — P rim erjaj članek s pod­ naslovom (str. H'?, Jsla) in članek z bibliografsko opombo (str. 14, Sn): -n-, R om antične duše (K premieri Iv. C ankarjeve dram e), št. 212, 8. okt.; (Fr. Ilešič), Zagrebško gleda­ lišče (Jakob R uda se igral v Za­ grebu, t')00) str. 91. — Str. 78: K u­ rent: Ju n ij lirut, P okloni ča stitljivi gospe Talij i . . . št. 5, 1. okt., str. 13. M anjka nadaljevan je naslova: . . . ob priliki njegovega slavnostnega vho­ d a v slovensko narodno gledališče od njenih starih in novih častilcev. Ivan C ankar. (1910) — Str. 59: VMb;