URN_NBN_SI_DOC-FPIV25QO

Uvod P red nekaj več ko t sto leti je en am eriški fa rm ar p o leg sebe preživljal štiri ljudi. D anes jih preživlja 130, kar znese nek ajk ratn o število p reb iv alstv a Z d ru ž e n ih d rž a v A m erike; km ečkega p reb iv alstv a sta n am reč v Z d ru ž e n ih d rž a v a h še d v a o d sto tk a od 250 m ilijonov. S p rid elav o in p re d e la v o h ran e p a se v A m eriki tako ali d ru g ače u k v arja vsak šesti zaposleni, k a r p o m e n i 22 m ilijonov d elo v n ih m est. K m etijstvo k am erišk em u b ru to p ro iz v o d u p risp e ­ va 15 o d sto tk o v ali več kot trilijon dolarjev, km etijski p rid elk i in h ra n a p a se uvrščajo m ed glavne izvozne d ob rine. K m etijstvo je tu d i ed en re d k ih se k to r­ jev, k atereg a izvozna bilanca je ves čas p o zitiv n a. K m etijstvu gre p o se b n a p o z o rn o st d rž av e , to p a sev ed a n e velja le za p ridelovan je h ran e, pač p a zlasti za stro k o v n e in z n a n stv en e raziskave. R aziskave n a p o d ro č ju km etijstva so p o d p rte z aplikacijo vseh najnovejših tehnologij, k ar velja še posebej za d o k u m en tacijo in inform atiko, inform acijski viri p a se zbirajo v največji sv eto v n i km etijski knjižnici N A L (N ational A g ricu ltu ral L ibrary), ki je v Z d ru ž e n ih d rž a v a h A m erike en a vo d iln ih knjižnic. A m eriške n a c io n a ln e knjižnice A m erišk a n acio n aln a km etijska knjižnica N A L je en a od tre h am erišk ih n acio n aln ih knjižnic, k ar p rin aša po seb n o zv ezn o p o d p o ro n jen em u p ro g ra ­ m u. N acio n aln i knjižnici sta še K ongresna knjižnica (L ibrary of C ongress) in N acio n aln a m edicinska knjižnica (N ational L ibrary of M ed icin e-N L M ). Vse tri se nahajajo n a p o d ro čju m esta W ashington, D.C., k a r daje te m u m estu p o leg p olitičnega tu d i p o seb en k u ltu rn i in zn an stv en i p o m en . K ongresna knjižnica stoji v sam em cen tru , N LM in N A L p a v VVashingtonskih p re d m e ­ stjih B ethesda ter Beltsville v zvezni d rža v i M ary lan d . V u sta n a v ljan ju je še četrta n acio n aln a knjižnica, ki bo o skrb ovala področje izobraževanja. K o n g resn a knjižnica je največja knjižnica n a svetu. D o d an es se je razširila n a tri p o slo p ja (Jefferson B uilding iz leta 1897; A d am s B uilding, 1939 ter M ad iso n b u ild in g , 1981), ki se povezujejo s p o d zem eljskim i ho d n ik i. H ra n i več ko t sto m ilijonov d o k u m e n to v v 450 jezikih, od tega 15 m ilijonov knjig, 39 m ilijonov ro ko pisov ter 13 m ilijonov fotografij. K njižnični m aterial se h ra n i n a 850 km polic, d n e v n o p a p rirašča za 7.000 enot. V knjižnici je z ap o sle n ih 4.500 delavcev, obiskovalcev p a je letn o več kot m ilijon. K ongre­ sna knjižnica sod eluje v pro jek tu am erišk e n acionalne d ig italn e knjižnice (N atio n al D igital L ibrary), ki z d ru ž u je vse največje am eriške knjižnice in cilj k atereg a je p ren o s n ajpom em nejšega g ra d iv a v dig italn o , linijsko d o sto p n o obliko. K o ngresna knjižnica je že d igitalizirala veliko količino d o k u m en to v , vključujoč fotografije, film e, ro kopise ipd. K atalogi K ong resne knjižnice so d o sto p n i p re k Intern eta. Za klasifikacijo g rad iv a up o rab lja knjižnica svoj