URN_NBN_SI_DOC-FN3UFUAJ

1. Jugoslovanske strokovno-znanstvene serijske publikacije V Puli je bilo od 20. do 22. novembra 1989 13. posvetovanje o znanstvenih in strokovnih publikacijah z naslovom: Razvoj znanstvenih časopisov v Jugoslaviji do leta 2000 (1). Udeležilo se ga je okrog 150 jugoslovanskih strokovnjakov - raziskovalcev tega področja, pa tudi mnogi bibliotekarji in uredniki znanstvenih in strokovnih časopisov. Program je bil tudi temu ustrezno pester in zelo zanimiv. Predstavljena je bila vrsta študij odmevnosti posameznih časopisov ali delavcev ustanov v svetu, študije uporabnikov strokovnih in znanstvenih časopisov, pred­ stavitev razvoja znanosti na podlagi objav, življenja časopisov v naših razmerah itn. Pri vseh predstavitvah je nujno prišlo do razpravljanja o kakovosti znanstveno raziskovalnega dela, katerega rezultate objavljajo obravnavani časopisi. Funkcije znanstvenih časopisov so: - prenos informacij, - njihovo shranjevanje, - kontrola kvalitete znanstveno raziskovalnega dela, - priznavanje prvenstva avtorjem. Rezultati predstavljenih študij kažejo, da jugoslovanski znanstveni časopisi ve­ činoma ne izpolnjujejo teh nalog. Število naslovov je veliko, vendar včasih še vedno premajhno, kar pomeni, da niso primerno razporejeni po znanstvenih disciplinah. Ker izhajajo povprečno 1,5 krat letno, so informacije v njih že ob izidu zastarele. Njihovo izdelovanje je neekonomično. Recenzije niso vedno objektivne, včasih pa uredništva zaradi želje po objektivnosti recenzentom okrnijo dela. Združevanje nekaterih časopisov bi lahko izboljšalo ekonomičnost njihovega izdajanja in ažurnost informacij. Recenzijski postopek bi moral biti obvezen in javen, saj je tudi v znanosti potrebno demokratično soočanje mnenj (2). Prihodnost najbrž ne bo odpravila tiskanja revij, temveč bo uvedla še on line dostopne časopise in časopise na CD, mikrooblike so že precej razširjene. Namizno založništvo pravzaprav pomeni nevarnost hudega onesnaževanja znan­ stvenega okolja s pojavljanjem večje količine sive literature. Po mnenju nekaterih bi se bibliotekarji morali proti temu boriti in se zavzemati za združevanje virov informacij. Po mojem mnenju pa je prava pot upoštevanje standardov o obliki publikacij in prispevkov v njih. Kakovost časopisov je mogoče ocenjevati z dveh vidikov: oblikovnega - kako oblika časopisov ustreza določilom mednarodnih standardov in vsebinskega - kakšna je kakovost znanstvenega dela po svetovnih merilih (impact factor - odmevnost). 1.1 Ugotavljanje upoštevanja mednarodnih standardov Cela serija mednarodnih standardov določa obliko publikacije in prispevka v njej, z namenom, da bi bil pretok informacij čim lažji: