URN_NBN_SI_DOC-FLMOKMW7

Portugalska prosi EU za pomoč DANES Darja Kocbek Najšibkejši člen Pet držav je zaradi prezadolženosti v najbolj problematični skupini držav, ki imajo evro. Za Grčijo in Irsko je iz te skupine Portugalska tretja, kije bila prisiljena zaprositi za evropsko pomoč. Omenjene tri države sodijo med manjše članice EU in evrskega območja. Preostali dve, Španija in Italija, sodita med večje in gospodarsko pomembnej- še članice EU. Že ves čas je znano, da evroobmočje po vsej verjetnosti ne bi preživelo plačilne nesposob- nosti teh dveh držav. Prvi je pred dobrim letom dni to na glas povedal ameriški ekonomist Nouriel Roubini, kije napovedal tudi sedanjo finančno krizo. Kljub temu so investitorji, ki so spravili Grčijo, Irsko in Portugalsko na rob bankrota, že začeli napadati Španijo. Njihova igra se namreč imenuje "najšibkejši člen", zanjo pa veljajo enaka pravila kot v kazinoju, kar pomeni, da igrajo, dokler lahko oziroma dokler se vse ne podre. Ko se jim je podrla igra z bankami in ničvrednimi vrednostnimi papirji, so isto igro nadaljevali z državami in obveznicami, s katerimi se te zadolžujejo. Potem ko se je igra z bankami pretrgala, so segli v žep davkoplačevalcu, ki jih je rešil pred izgubami. Prav reševanje bank z davkoplačevalski- mi evri je povzročilo prezadolže- nost držav in zasebnim investitor- jem omogočilo nadaljevanje igre "najšibkejši člen". Namesto da bi davkoplačevalski denar države uporabile v korist širše družbe, recimo za izboljšanje izobraževa- nja in skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, zneske za te dejavnosti zmanjšujejo, da istim investitor- jem, ki so s špekulacijami povzroči- li finančno krizo, plačujejo vrtoglave zneske za obresti in jim omogočajo nadaljevanje hazarda. A tako kot se je pretrgala bančna igra "najšibkejši člen", se bo nedvomno pretrgala tudi državna igra "najšibkejši člen". Bančno igro je pretrgal bankrot ameriške investicijske banke Lehman Brothers septembra 2008. Trenutno kaže, da je tudi tokrat bolj načet člen na drugi strani Atlantika. Državni sekretar za finance Timothy Geithner je namreč moral po januarju v pismu kongresnikom pred kratkim že drugič priznati, da so ZDA pred bankrotom, saj bo zadolženost zvezne države 16. maja dosegla zakonsko dovoljeno mejo. Če kongres administraciji Baracka Obame ne bo dvignil limita, ki bo omogočil novo zadolževanje, bo prisiljena poseči po izrednih ukrepih, da bo država lahko izpolnila svoje obveznosti, ali pa razglasiti bankrot. Primerljiv šok je bil potreben za spremembo sistema, ki ga je povzročil, tudi po borznem zlomu leta 1929. Naša Bela krajina se kljub pomladi- vse bolj odeva v črno! LEVO SPODAJ Portugalskaje za Grčijo in Irsko tretja država, ki skuša preprečiti bankrot z evropsko pomočjo. Formalno prošnjo za pomoč iz Lizbone v Bruslju pričakujejo kmalu. Znesek pomoči še ni znan pristojnosti ima po njihovi nacionalni zakonodaji vlada, ki opravlja tekoče posle. Da se vlada namerava dogovo- riti z opozicijo, preden bo poslala v Bruselj formalno prošnjo za pomoč, je napovedal tudi Jose Socrates. Ker Portugalska nujno potrebuje pomoč, je ena od možnosti, da bi se najprej dogovorili za začasni program z var- čevalnimi ukrepi in reformami, o dokončnem pa bi se pogajali z novo vlado. Koliko pomoči oziroma garan- cij bo Portugalska potrebovala, še ni znano. V medijih krožijo ocene anali- tikov o znesku med 75 in 80 milijar- dami evrov. Amadeu Altafaj Tardio je vztrajal, da se bo evropska komisija pogovar- jala s portugalskimi oblastmi enako kot na Irskem. Evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Olli Rehn se je v Dublinu pogovarjal s predstavniki tedanje vlade, opozici- je, sindikatov, predstavniki gospodar- stva, Cerkve in različnih interesnih skupin, je Tardio naštel komisarjeve sogovornike na Irskem. Socrates je marca odstopil z mesta predsednika portugalske vlade, ko je opozicija v parlamentu zavrnila pred- log novega varčevalnega programa, ki ga je pripravila njegova vlada. Ta program je bil usklajen z EU, Socra- tes ga je voditeljem članic z evrom predstavil na vrhu 11. marca in tudi od njih dobil podporo. Ko je na nasled- njem vrhu EU v Bruslju čez dva tedna moral povedati, da opozicija tega pred- loga ni potrdila, so predsednik evrop- skega sveta Herma-n va-n Ro-mpuy, predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik evrosku- pine Jea-n-Cla-ude Juncker, nemška DARJA KOCBEK BRUSELJ ( OD NA-ŠE DOPISNICE) Portugalska je za Grčijo in Irsko tretja članica EU z evrom, ki ji brez evropske pomoči grozi bankrot. Pred- sednik vlade v odstopu Jo-se So-cra-tes je v sredo zvečer obvestil predsedni- ka evropske komisije Jo-seja- Ma-nue- la- Ba-rro-sa-, da Portugalska namerava zaprositi za evropsko pomoč. Barroso je po pogovoru sporočil, da je Socrate- su zagotovil, da bo evropska komisi- ja, potem ko bo tudi formalno prejela prošnjo za pomoč, poskrbela, da bodo postopki v skladu s pravili čim hitreje stekli. A-ma-deuA-lta-fa-jTa-rdio-, tiskov- ni predstavnik evropskega komisarja za ekonomske in monetarne zadeve, je na redni konferenci za novinarje dejal, da evropska komisija formalno prošnjo pričakuje kmalu. Je pa problem, da ima Portugalska po odstopu Socratesa vlado, ki oprav- lja le tekoče posle. Vprašanje je, ali ima takšna vlada pristojnost zaprosi- ti za pomoč in se pogajati o pogojih za dodelitev pomoči. Evropska pomoč je namreč pogojna, za njeno odobritev mora država članica predložiti var- čevalni program za ureditev javnih financ in za izvedbo strukturnih re- form. Na Irskem se je recimo o tem programu pogajala prejšnja vlada, nova vlada, ki jo je opozicija sestavi- la po volitvah, pa je že takoj zahtevala pogajanja o spremembi pogojev. Na podlagi izjav predstavnikov stranke, katere član je tudi Barroso, evropska komisija pričakuje, da bo odločitev za evropsko pomoč podprla tudi portugalska opozicija, se pa mo- rajo Portugalci sami odločiti, kakšne Rešilni paket za Portugalsko Portugalska, država z 10,5 milijona prebivalcev, je postala tretja članica evrskega območja, ki je po Grčiji in Irski zaprosila za finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (MDS oziroma IMF). Lizbona bo v naslednjih treh letih verjetno potrebovala od 60 do 80 milijard evrov posojil EU in MDS. STABILIZACIJSKI SKLADI EU Evropska unija in države članice evrskega območja so maja lani vzpostavile evropski stabilizacijski mehanizem oziroma varnostno omrežje z do 750 milijardami evrov. SKLADI, KI SO NA VOLJO Evrsko območje •— 440 milijard Nujno financiranje s strani Evropske komisije 60 milijard MDS 250 milijard DRŽAVNI DOLG Konsolidirani dolg kot odstotek BDP v letu 2009 z lanskimi ocenami MDS v oklepaju ^ Danska Švedska REŠILNI PAKET Grčija Irska 110 mrd. 85 mrd. Portugalska* 60 do 80 mrd. O O O Sklenjeno Sklenjen o Ocen a evrskega maja 2010 novembr a 2010 območj a / Finska; r \ 44 (50/ EU-27 Velika Britanija 68 (77) Irska • . 66 (94) ' ' 41 (44); 42 (42) Estonija 7 (8) ^Latvija 37 (42) Litvi 30 (39) : > 10 % > 75 %»• 25 % • Evrsko območje - Češka 35 (40) Slovaška 35 (42) Madžarska 78 (78) Romunija 24 (35) • Bolgarija 15 (18) / Grčija ' Malta 69 (70) Q 127 (130) Ciper 58 (61) VEČER Viri : Eurostat , IMF, medijska poročila Opomba : gre za zadnje podatke, ki so na voljo REUTERS kanclerka A-ngela-Merkel, francoski varčevalne ukrepe in reforme iz zavr- predsednik Nico-la-s Sa-rko-zy in drugi njenega programa Portugalska mora- voditelji lahko portugalski opoziciji v la izvesti, ne glede na to, kdo bo po Lizbono poslali samo sporočilo, da bo volitvah na oblasti. Pahor: Portugalska poučen primer Premier Bo-rut Pa-ho-r je prepričan, da bi bila lahko Portugalska, ki je zaprosila za finančno pomoč mednarodni finančni sklad IMF in skupino držav z evrom "poučen primer" tudi za Slovenijo in pozval opozicijo, naj se zamisli nad tem, kaj se dogaja v zadolženih evropskih državah. Pahor je primerjal državi na Pi- renejskem polotoku in opozoril, da je Španija v najbolj kritičnem trenutku spre- jela ostro pokojninsko reformo, kar je bilo znamenje za finančne trge da ne le vlada in parlament, ampak vsa država zmore reformne ukrepe. Nasprotno pa na Portugalskem ni bilo politične volje za reforme, vlada je padla in finančni trgi so izgubili upanje, da bodo reforme sploh začeli. Portugalska vlada je skle- nila nekakšen dogovor o paketu ukrepov, ki naj bi šli skozi parlament v marcu. Tik pred zdajci pa je opozicija paketu odrekla podporo, reforme so padle, premi- er Jo-se So-cra-tes je odstopil, država pa mora v mesecu ali dveh vrniti upnikom sedem milijard dolarjev. Zato je slovenski opoziciji predlagal, da razume potre- bo po reformah, tudi če je ne podpre. Iz finančnega ministrstva so v odzivu na portugalsko priznanje, da bo potrebovala mednarodno denarno pomoč, zapisali, da je o višini posojil še prezgodaj govoriti, da pa bo Slovenija v po- moči lahko sodelovala v obliki poroštva v skladu s sprejetim zakonom o za- gotavljanju finančne stabilnosti v območju evra. (ic) Finančni analitiki: Portugalska pričakovan Finančni trgi se včeraj niso pretirano vznemirjali zaradi portugalske prošnje za pomoč. Ni alternative reformam JURE STOJAN "Portugalska prošnja za pomoč je bila nekako pričakovana," komentira U-ro-š Ožba-lt , vodja aktivnega spremljanja naložb pri družbi Alta Invest. "Zato tudi vidimo, da burnejšega odziva na trgih ni bilo, niti na delniških niti na valutnih. Večjega padca ni bilo niti pri tečaju evra, ki je med grško krizo močno izgubil vrednost." Razlog za to je v tokrat boljši pripravljenosti Evrop- ske unije, meni Ožbalt. V primerjavi z lani obstajajo rešilni mehanizmi pa tudi javna objava portugalske prošnje za pomoč se verjetno pripravljala že dlje časa. Vse kaže, da je Evropska unija našla rešitev v paktu stabilnosti za evro. Toda ta rešitev je kratkoročna, največ sred- njeročna, opozarja sogovornik. "Vpra- šanje je, ali bi vzdržala, če se iste težave pojavijo še pri Španiji. Samo upamo pa lahko, da se Grčiji, Irski in Portugalski ne bi pridružila še Italija. Potem sred- stva ne bi več zadostovala." Enako pa velja tudi, če Evropo letos doleti še ena recesija. Države namreč nimajo več prostora za ekspanzivno fiskalno poli- tiko in pride lahko do dolžniške krize ogromnih razsežnosti. "Ne smemo po- zabiti, da se je dolžniška kriza na dr- žave samo prevalila iz bank, kam bi države lahko prevalile to breme, pa ni jasno. Davkov se tudi ne da več zviševa- ti, saj bi s tem države zavrle vso gospo- darsko aktivnost." Vendar pa ima portugalska kriza po- litično dimenzijo, ki je finančniki ne smejo prezreti. "Za zdaj sta evrski voz močno vlekli naprej predvsem Nemči- ja in Francija. Toda politične karte so se v Nemčiji že premešale in v naslednjih letih lahko pride do spremembe tudi glede njene vloge pri varovanju evra," ocenjuje Ožbalt. Posredno pa je na re- ševanje tako imenovanih perifernih evrskih držav vezan skoraj ves nemški finančni sistem. Nemške banke in zava- rovalnice so bile namreč med največji- mi kupci obveznic perifernih držav. "Zato v tem trenutku ni drugega izho- da, kot da se Portugalski pomaga, s tem pa posredno tudi evropskim finanč- nim institucijam. Ne smemo pozabiti, da ima to svoje meje, ki pa se jih zdaj ne Portugalski brokerji so budno spremljali odziv trgov. (Reuters) da določiti. Dolgoročno stroški zadolže- vanja, kijih danes imajo Grčija, Irska in Portugalska, niso vzdržni. Te države so ujete v začarani krog dolga," še dodaja Ožbalt. "Edina rešitev so strukturne re- forme in zategovanje pasu, kar so poli- tično zelo neprivlačne rešitve." Kaj pa Slovenija? Kot ocenjujejo ana- litiki iz Alte, smo v Sloveniji na srečo še oddaljeni od grške ali portugalske krize. "Toda če se ne bomo uvedli sami, z lastnim tempom, se bomo morali čez nekaj časa sunkovito, in to na prisilo od zunaj. Res pa Slovenci včasih na sebe gledamo v slabši luči, kot nas gleda tu- jina," meni Ožbalt. Zakaj je tako, je več dejavnikov. Res sami bolje poznamo notranje razmere, ki se od zunaj ne vi- dijo, morda smo tudi bolj nagnjeni k pesimizmu. Vendarle pa so nepravilno- sti v grškem državnem računovodstvu vrgle sum na prav vse države EU, torej tudi na Slovenijo. "Nekaj so številke na papirju, v ozadju pa je lahko marsikaj. Vemo, da je Grčija podatke o proračun- skem primanjkljaju prikrojevala. Tega ne moremo nikjer izključiti," še zaklju- či sogovornik.