URN_NBN_SI_DOC-FIGT09B9

"Nadzorovana demokracija ni demokracija." DANILO TURK, predsednik Republike Slovenije "Ženska se danes prevečkrat 'hrani' z uničevanjem same sebe. Z odvisnostjo od odnosov. Dokazuje, da je dobra žena, mati, gospodinja, in pozablja nase. Praznino v sebi maši z recimo kompulzivnim nakupovanjem, obsedenostjo z različnimi dietami..." NELI REP, karmična zdravilka "Mislim, da so družine pogrešanih v bistvu največje žrtve te vojne. Saj nimajo kje žalovati. Ne vedo, kje so njihovi svojci. To je strašno. Še zlasti hudo je materam in sestram. Jaz temu pravim genocid, ki traja. To ni več zločin nad mrtvimi. To je genocid nad živimi. Nad tistimi, ki so preživeli. Vojna se je začela leta 1992, pred skoraj dvema desetletjema, nekateri pa še vedno ne vedo za usodo svojih. Zanje se vojna še ni končala." AMOR MAŠOVIC, Inštitut za pogrešane osebe v Saraievu Anish Kapoor ivni sveto vli an PRiPRAViL DENIS ZIVČEC Ko si posku-šamo v mislih naslikati prostor, v katerem u-stvarja sodobni u-metnik, se nam običajno pred očmi prikaže ena od dveh klišej- skih možnosti: mračen, zadu-šljiv podstrešni prostor, natlačen z o-kvirji, na po-l po-slikanimi plat-ni in zasu-še-nimi barvnimi pale-t-ami, ali pa pro-st-o-rna, minimalist-ično- opremljena soba, polna svetlobe in belih rju-h, ki prekrivajo u-metnine. Atelje Anisha Kapoorja ne spominja na nič od naštetega. 57-letni indijski kipar, ki ga kritiki označu-jejo za enega najpomembnejših u-metni- kov našega časa, u-stvarja v petih ve-likih pre-u-re-je-nih skladiščih v Londonu-, pri tem pa mu- pomaga ekipa več kot dvajsetih asistentov. V enem od njih sku-pina lju-di tlači ku-pe mase iz u-metnih vlaken v gromozanske kalu-pe, v dru-gem nekdo polira in bru-si nenavadne kose ogledal, ki jih u-metnik tako rad vklju-ču-je v svoje kipe in instalacije. Leta 2009 je u-metnik doživel enega svo-jihu-st-varjalnihvrhu-nce-v, a na to leto še danes gleda kot na eno najbolj napornih. Doletela ga je namreč posebna čast, da kot prvi še živeči u-metnik s svojimi stvaritva- mi napolni celotno galerijsko nadstropje Kraljeve akademije. Retrospektiv ne mara, kot tu-di ne mara poležavati na lovorikah nekdanjih u-spehov. "Dokler sem še tu- in še brcam, bom pripravljal razstave, ki se bodo sicer navezovale na moje minu-lo u-stvarjenje, a morajo hkrati odsevati tu-di to, kar se mi dogaja zdaj," je v enem od intervju-jev po-ve-dal Kapo-o-r, čigar zadnji o-pu-s so z eno svojih najpomembnejših ku-ltu-rnih nagrad nagradili celo na Japonskem. Njegovo u-stvarjanje, ki traja že več kot 38 let, se je začelo v Izraelu-. Umetnik si je vedno želel postati, a je kot najstnik predvideval, da bo skozi življenje šel kot inženir. Možnost, ki takrat za mladega ju-do-vske-ga Indijca nit-i ni zve-ne-la tako slabo, pravi. Leta 1970 je z bratom prišel v Izrael, da bi izku-sil življenje v kibu-cu- in se nato vpisal na kakšno faku-lteto. "Bilo je tam. In našlo me je. Odločil sem se postati u-metnik. Ko sem se vrnil v London, sem vpisal štu-dij u-metnosti," se spo-minja. Britanska prestolnica je njegov dom že zelo dolgo. Otroštva v Mu-mbaju- se le še megleno spominja. Ju-dovske korenine, na katere je izjemno ponosen, segajo na materino stran dru-žine. "Ko je bilo mami le nekaj mesecev, sta njena starša sredi dvajsetih let minu-lega stoletja e-migrirala iz Bagdada v Indijo-. Zrasla je ob mešanici indijsko- ju-dovske vzgoje. Dedek je bil kantor v sinagogi v Pu-nu-. Takrat je bila ju-dovska sku-pnost v Indiji precej velika, večinoma so jo sestavljali bagdadski Ju-dje-," nadalju-je-. Mamino dru-žino je raziskal do te me-re-, da po-zna ime-na pre-dniko-v tu-di za petnajst generacij nazaj. Oče-, sice-r hindu-jskih ko-re-nin, je- bil zaposlen v indijski mornarici in tako veliko časa preživel na poti. "Moja starša sta bila oboje, svetov- ljanska, a hkrat-it-u-diizje-mno- konzervativna. Takšna je bila tu-di mo-ja vzgo-ja," pripo-mni. Kapoorjeva u-metnost je monu-men- t-alna in zasno-vanat-ako-,da v opazovalcu- takoj vzbu-di vtis, tako kot recimo velika trobentasta sku-lptu-ra, ki je skoraj povsem napolnila eno od razstavnih dvoran galerije Tate Modern leta 2002. Impre-sivna je- bilat-u-diinst-alacija orjaških sku-lptu-r, narejenih iz dvajsetih ton rdeče obarvanega voska, ki so se premikale na železniških tirih po celotnem nadstropju- Kraljeve akademije. Sku-lptu-re so bile nekoliko preveli- ke, da bi lahko brez težav potovale skozi številna vrata, zato se je med pre-mikanje-m vse-le-j kakše-n ko-s o-dkru-šil, st-isnil ali kako- dru-gače- preoblikoval. "Stavba bo oblikovala sku-lptu-re," je takrat pojasnil avtor. S projektom, ki je že na prvi pogled povezan s krvjo in železnicami, se je želel pokloniti spominu- na holokavst. To isto instalacijo je pripravil še v galeriji Hau-s der Ku-nst, ki jo je odprl Adolf Hitler, kasneje pa še v Nantesu-, od koder so ju-dovske prebivalce tlačili v transportne vagone in jih vozili v koncentracij- ska taborišča. Nasploh je rdeči vosek u-metnikov prilju-bljen medij. Nedavno je v eni od galerij postavil top, ki je vsakih trideset minu-t v eno od belih sten galerije izstrelil večjo količino rdečega voska. Med razstavo se je v prostoru- nabralo za več kot trideset ton voska. Na ta način je želel u-prizoriti kreativnost u-metnika, ki si jo pogosto klišejsko predstavljamo kot naklju-čne madeže barve, ki jih u-stvarjalec v zanosu- meče na platno. Poleg nagrade Praemiu-m Imperiale, ki mu- jo bodo oktobra izročili v Tokiu-, se je med njegovim u-stvarja- njem nabralo kar nekaj priznanj. Tako je let 1990 na Beneškem bienalu- prejel nagrado Premio Du-emila, leto kasneje pa še prestižno Tu-rnerjevo nagrado. Razstavljal je že v večini razstavišč, ki v svetovnem merilu- nekaj pomenijo, tu-di v galerijah Gu-ggen- heim v New Yorku- in Bilbau-, v base-lski Ku-nst-halle-, Naro-dni gale-riji v Ot-t-awi in milanski Fondazione Prada. • , . ... ;• , • - • • : • • ' , .. •' • v V - v " ' * iBIfa v -V- • m (Re-ute-r-s)