URN_NBN_SI_DOC-FGWJHPX9

- merila in načine ugotavljanja uspešnosti Bistvena opravila v knjižnici so: - izbor in nabava gradiva - formalna obdelava - vsebinska obdelava - nudenje različnih storitev uporabnikom V slovenski nacionalni bibliografiji morajo biti zabeleženi podatki o publi- kacijah in drugih dokumentih, katerih avtorji so zaposleni v matični organi- zaciji. 2.2. Kakšen je položaj v praksi? Standard govori samo o tistih specialnih knjižnicah, ki opravljajo svojo dejavnost kot javno službo. V Sloveniji pa imamo 50% takšnih knjižnic, ki opravljajo to dejavnost pri organizacijah, ki niso javne, a so velikega pomena za razvoj slovenskega znanja na področju gospodarstva. Če se osredotočimo samo na tiste knjižnice, ki jih obravnava standard, lahko ugotovimo naslednje: - ustrezno strokovno urejenost ima samo 50% knjižnic od teh 50%, ki so javne - ustrezno dostopnost ima samo 20% knjižnic, ki imajo za to ustrezne pogoje - ustrezno opremo in prostore ima 20% knjižnic - ustrezno strokovno usposobljene delavce ima 30% knjižnic - večina knjižnic se vključuje v KIS s posameznimi elementi svojega dela (npr. medbibliotečna izposoja). Če velja trditev, da ima samo 20% knjižnic ustrezno dostopnost do gradiva, potem ne moremo govoriti o splošni dostopnosti do gradiva. Večina knjižnic, kar 80%, nima ustreznega položaja v svoji matični ustanovi, ker nima niti poslovnika, kibi to urejal. Upravljanje, odgovornost in proces dela so odvisni ponavadi od ene same osebe, ki mora skrbeti še za nabavo, obdelavo in za vse druge procese delovanja knjižnice. Knjižnice običajno nimajo začrtanega svojega obsega delovanja. Marsikje vstop v COBISS enačijo s KIS. Knjižnice pogosto ne znajo prikazati uspešnosti svojega delovanja. V večini knjižnic se opravlja samo formalna obdelava gradiva in se nudijo le osnovne storitve. Veliko težav imajo knjižničarji z vnosom bibliografij svojih sodelavcev.