URN_NBN_SI_DOC-FGWJHPX9

1.1. Kakšen je položaj v praksi? V praksi so v glavnem vse specialne knjižnice nesamostojne ustanove, so pa pogosto samostojne enote ali oddelki. Večina specialnih kjižnic ima tudi ta naziv, nekatere pa se imenujejo informacijske službe ali centri, INDOK službe in podobno. Vse specialne knjižnice pa uresničujejo namen, za katere- ga so bile ustanovljene. Skoraj polovica specialnih knjižnic ne zagotavlja prostega dostopa do svojega gradiva uporabnikom iz drugih ustanov. 2. Ustanovitev in delovanje specialne knjižnice 2.1. Kaj pravi standard? Če specialne knjižnice opravljajo knjižnično informacijsko dejavnost kot javno službo, morajo zagotavljati: - ustrezen obseg in izbor gradiva - ustrezno strokovno urejenost - ustrezno dostopnost - ustrezno opremo in prostore - ustrezno strokovno usposobljene delavce - vključenost v knjižnični informacijski sistem Slovenije (dalje: KIS) Kot javna služba mora še zagotavljati: - splošno dostopnost - medbibliotečno izposojo - ustrezen način poslovanja - možnost reproduciranja avtorskih del Delovanje knjižnice se ureja s poslovnikom, ki mora opredeliti: - mesto specialne knjižnice v matični ustanovi - upravljanje specialne knjižnice - naloge specialne knjižnice - odgovornosti specialne knjižnice - proces dela - politiko nabave, obdelave, hranjenja in posredovanja gradiva - poltiko varovanja in zaščite gradiva ~ način in obseg delovanja knjižnice - način vključevanja v KIS