URN_NBN_SI_DOC-FGWJHPX9

Uvod Temeljni namen vsake specialne knjižnice je, da posreduje knjižnično gradi- vo in informacije delavcem matične organizacije. Specialna knjižnica mora koristiti predvsem organizaciji, ki jo je ustanovila in šele potem drugim uporabnikom, če je bilo tako dogovorjeno. Specialna knjižnica pogosto pre- rašča okvire knjižnice v klasičnem pomenu in prehaja v informacijski center. Ni toliko pomembno, kako imenujemo specialno knjižnico, pomembna je njena funkcija v matični ustanovi. Standard je samo vrsta predpisa, s katerim ugotavljamo določene karakter- istike specialne knjižnice, oziroma definiramo številčne vrednosti, velikosti, enote, nazive, lastnosti in postopke v tej knjižnici. Svoje cilje knjižnica opre- deljuje običajno v raznih dokumentih svoje organizacije. Njeni cilji morajo biti tudi cilji njene organizacije oziroma stroke, kiji služi. Specialna knjižnica je glavni "prenašalec" znanja v določeni stroki. Standard je dokument, h kateremu se zatekajo knjižnični delavci in njihovi predpostavljeni, da bi ugotovili, kaj in kako morajo delati, da bodo uspešni. To je tisti dokument, ki ga pri svojem delu največkrat uporablja svetovalec za specialne knjižnice, ko želi pomagati knjižničnim delavcem pri njihovem delu. V prikazu tega standarda poskušamo primerjati vsebino standarda z njegovo praktično uporabnostjo. Ni nepomembno, kako je standard uporaben v praksi in kakšne so možnosti njegovega izvajanja. 1. Cilji, namen in naloge specialne knjižnice 1.1. Kaj pravi standard? Dejavnost specialne knjižnice zajema: - pridobivanje, hranjenje, varovanje in posredovanje gradiva - zagotavljanje dostopa do gradiva - oblikovanje in posredovanje podatkovnih zbirk in drugih informacijskih storitev - izobraževanje uporabnikov - drugo knjižničarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo