URN_NBN_SI_DOC-FAKQVE9T

dejav nost in sodelovanje knjižnic, predvsem m edbibliotečno izposojo, specializacijo knjižnic in ohranitev knjižnih fondov. Posebej obravnava znanstvene, strokovne, Šolske in p e­ dagoške te r javne knjižnice. V praša­ nja knjižnic p o d re ja m in istrstv u za k u ltu ro in u m etnost, u stan av lja po­ svetovalni organ, državni knjižnični svet. Ob novem zakonu poroča T. Z arzebski o javnih splošnih knjižni­ cah v razd obju od dek reta 1946 do zakona 1968. U spehi so veliki: v 22 letih se je število knjižnic povečalo od 426 na 8343, izposojenih je bilo nad 1 m ilijardo 225 m ilijonov knjig, čitalnice je obiskalo okrog 100 m ili­ jonov ljudi, p o ra stla je izposoja ne- beletrističn ih knjig in znatno je z ra ­ sel obisk v čitalnicah. Naloge d ek reta so tako izpolnjene in poljsko knjiž­ ničarstvo p re h aja v novo obdobje. Šesti kongres Z druženja poljskih knjižničarjev je bil v dneh 12.—14. fe b ru a rja 1968 v W arszaw i. M ed ob­ javljenim i re fe ra ti je najzanim ivejši re fe ra t J. B au m garta o vlogi Z druže­ n ja v razvoju poljskega k n jižn ičar­ stva. Z druženje im a 50-letno trad ici­ jo, ustanovljeno je bilo 21. ok to b ra 1917 v W arszaw i. D anes im a več kot 10 000 članov, je stro k o v n a in znan­ stvena organizacija. V dosedanjem de­ lovanju je kljub raznim organizacij­ skim sp rem em bam ogrom no sto rilo za razvoj poljskega knjižničarstva, bibliografije, sodelovanje m ed knjiž­ nicam i itd.; leta 1928 je pristo p ilo k M ednarodni zvezi kn jižn ičarskih zd ru ­ ženj (IFLA ) in sodelovalo p ri n je­ nem delu; bilo je n pr. pobudnik za ustanovitev kom isije za knjižnične zgradbe. Več člankov je ob 25-letnici p o lj­ ske arm ade posvečenih vojaškem u knjižničarstvu, ki je leta 1967 p razn o­ valo 200-letnico. N jegova trad icija izhaja od knjižnice V iteške šole v ar­ šavskega kadetskega korp usa. P oljska arm ad a im a danes v vseh garnizijah in e n o tah do pod ro b n o sti izdelano knjižnično m režo s poklicnim i knjiž­ ničarji; knjižnice d ajejo vojakom m ed služenjem kadrovskega ro k a k a r n a j­ bolje organizirano m ožnost za dopol­ nitev splošne, pa tudi vojaške iz­ obrazbe. Posebno zanim ivi in številni so tudi v tem letniku članki o tu jih knjižnicah: m ed prispevki n pr. o orga­ nizaciji univerzitetnih knjižnic v r’re- toriji, o nacionalni izposojevalni knjižnici za p riro d n e vede in tehn o­ logijo v B oston Spa p ri Leedsu v Angliji, k je r je pol m ilijona knjig brez kataloga postavljenih k a r po abecedi, o holan dsk ih in francoskih lju dsk ih knjižnicah, je tudi članek M. Koci^cke o knjižnicah in k n jižničar­ stvu v Jugoslaviji. A vtorica je obiska­ la Jugoslavijo in si ogledala knjižnice v B eogradu, Zagrebu, L jubljani in S arajevu. Izčrpno poroča o našem delu, o knjižn ičarskem šolanju, o organizaciji bibliografskega dela in delu Zveze b iblio tek arsk ih društev. P o u d arja razliko m ed našim in p o lj­ skim sistem om , d ecentralizacijo, sa­ m o u p rav ljan je in delitev po delu, ki zelo prip o m o re k učinkovitosti dela jugoslovanskih knjižničarjev. V seka­ ko r pa je p re tira n a trd itev avtorice, da je v SFR J m ed 20 m ilijoni p reb i­ valcev k a r 5 m ilijonov nepism enih. M a r k o K r a nj e c 137