URN_NBN_SI_DOC-F5SWO0NJ

Ne da bi sc spuščali v nadrobnosti vsebine teli navodil in obravnavali posamezne predpise, kako zaščititi in reševati drago­ cene pisane in tiskane dokumente, naj že zdaj opozorimo na ne­ k atera načelna določila. Na prvem mestu navodil je pou d arjena misel, da so ustanove, ki hranijo arhivsko in bibliotečno gradivo spomeniškega pom ena odgovorne za to, da se to gradivo ohrani, in da so dolžne ukreniti vse potrebno za njega zaščito. Iz tega izhaja, da morajo imeti take ustanove med svojimi uslužbenci ljudi, ki so posebej uvedeni v problem atiko restavriranja in konserviranja. Res je sicer, da mora vsak knjižnični tehnik, vsak knjižničar in bibliotekar opraviti v ustreznem obsegu strokovni izpit tudi s tega področja, vendar je v p raksi s tem tako kakor z vsemi teoretičnimi izpitnim i predmeti: tisti dan, ko je k an d id at pred izpitno komisijo, ima določeno stro­ kovno znanje, to p a se km alu razk ad i, ker v praksi nim a s temi v p r a ­ šanji več stika ali p a se njih važnosti ne zaveda. Navodila torej zato predpisujejo, da m ora biti v ustanovi vsaj en uslužbenec, ki globlje pozna to problematiko tako s teoretične k akor s praktične strani. Za dosego tega znanja mora ustanova oskrbeti sredstva, da se za to določeni nameščenec udeleži enega od občasnih tečajev, ki so jih dolžna organizirati republiška središča za konserviranje in restavriranje bibliotečno-arhiviškega gradiva. Ker v naši državi za dogleden čas ni pogojev, da bi po zgledu na svetu zdaj edinega inštituta za paologijo knjige v Rimu u sta­ novili federalni znanstvenoraziskovalni inštitut, saj so v posamez­ nih republikah pogoji tako glede na število ogroženih spomenikov k akor glede na gmotne in personalne razm ere različni, nalagajo navodila republikam dolžnost, organizirati ali p ri zavodih za spo­ meniško varstvo ali p ri eni od velikih zainteresiranih ustanov konservatorsko-restavratorski center. T a naj ima poleg instruk- torske naloge tudi nalogo evidentiranja ogroženega gradiva in n ad z iran ja spomeniško pomembnih objektov te vrste, h k ra ti pa organizirati in vzdrževati laboratorij, kjer se bodo praktično opravljala vsa, tudi najodgovornejša dela konserviranja in restav­ rira n ja bibliotečnega in arhivskega gradiva. V LR Sloveniji raz­ mišljamo o možnosti, da bi tak center ustanovili, v Narodni in univerzitetni knjižnici z razširitvijo obstoječe knjigoveznice ter da bi bili po potrebi strokovno povezani z obstoječim laboratorijem M uzeja narodne osvoboditve in z univerzitetnimi oziroma a k a ­ demskimi inštituti, torej analogno k ak o r že posluje tak center za LR H rvatsko pri Jugoslovanski akadem iji znanosti in umetnosti v Zagrebu. V tem p rim eru bi m oral laboratorij opravljati stro­ kovne usluge tudi drugim bibliotekam in arhivom proti poravnavi