URN_NBN_SI_DOC-F3OIKZLG

Uvod: T ežave knjižnic zaradi p om an jk ljivega financiranja S p lo šn o izo b ražev aln e knjižnice so za je d ra d em o k ratičn e d o sto p n o sti z n a n ­ ja, k u ltu re in inform acij, k ijih prebivalci potrebujejo za ak tiv n o vključevanje v d ru ž b o v sk la d u s svojim i p o treb a m i in p o treb am i okolja. K ljub vsem n a p isa n im in sp rejetim izhodiščem p a njihov položaj v okolju n a v a d n o ni nik oli tako trd e n , d a se jim n e bi bilo p o tre b n o zm eraj zn o v a d o k a z o v a ti in tu d i u p ra v ič ev ati svojih zah tev p o finan ciranju o sn o v n ih d e lo v n ih pogojev, s k aterim i lahko uresničujejo svoje naloge. Po p rip o ro č ilu U N ESC A so o b likov ani tu d i slovenski sta n d a rd i in n o rm ativ i za delo sp lo šn o iz o b raž ev al­ n ih knjižnic (le z nek aterim i m anjšim i n o rm ativ n im i zah tev am i pri d elo v n ih pogojih), ki naj b i 100% realiziran i zagotavljali, racionalno in b rez z a d rž k o v , zadovoljevanje tem eljne človekove prav ice do d o sto p n o sti vseh v rst znanja in inform acij. Te p o sam ezn ik o v e pravice p a so lah ko o g ro žen e tu d i v d e­ m o k ratičn em sistem u, ki sicer d ek larira sv o b o d e n d o sto p in p re to k in fo r­ macij, m ed d ru g im z n e z ad o stn im financiranjem knjižnic. D ru žb en e sp rem em b e v Sloveniji, p ri k aterih so n e n azad n je so d elovale tu d i knjižnice, se izrazito o d ražajo v knjižnicah. P reh o d iz ene v d ru g o d ru ž b e n o u re d ite v in o sam osvojitev držav e, sta p rin esla s sabo obveznosti, ki posegajo v vsebino dela knjižnic in njihovo organizacijo. K njižnice so postavljene p re d n o v e p o treb e okolja, ki včasih še sam o ne ve, d a jih lahko zad ovoljuje v knjižnici oz. z njeno pom očjo. V skrbi za čim hitrejši razvoj in po prav ljan je sta rih n e p rav iln o sti se v okolju lahko sp re g led a to, kar je bilo d o b ro in k ar bi m o ralo biti in ten ziv n o vključeno v posodabljanje; m ed sp re g le d a n im so p re p o g o sto sp lo šn o izo b ražev aln e knjižnice. Z a posledice takeg a o b ravnav anja, p red v sem p a n e u stre z n e g a financiranja, n e m orejo p rev zeti o d g o v o rn o sti knjižničarji. Z a svoje knjižnice in njihovo delov anje so o d g o v o rn i tu d i davkoplačevalci in po njih pooblaščeni poslanci. Pa v en d ar, kaj lah ko oz. m orajo storiti knjižnice v času, ko je den arja m alo, zm eraj več u p o ra b n ik o v , v okolju veliko ra z n o v rstn ih in ko m p lek sn ih po treb in m alo p o slu h a za p o treb e knjižnic? P red en p a si o d g o v o rim o n a to vprašanje, se m o ram o sezn an iti z razvojno p o d o b o knjižnic in njihovo vlogo v okolju. D anašn ja p o d o b a sp lošnoizob raževalnih knjižnic Te so, tu d i v sk lo p u m e d n a ro d n ih prim erjav, dosegle stopnjo razvoja, ki z dokaj d o b ro o rg an iziran o knjižnično m režo zagotavlja klasične sto ritv e in d o sto p n o st knjižničnega g ra d iv a večini p o ten cialn ih u p o rab n ik o v . V Slo­ veniji (20.254 k v a d ra tn ih kilom etrov, 1.974.839 prebivalcev, 5.961 naselij, 97 ljudi n a k v a d ra tn i kilom eter) je bilo v 1994. letu 60 obm očnih knjižnic z 231 staln im i izposojevališči in 399 izposojevališči osm ih po tu jo čih knjižnic in 113