URN_NBN_SI_DOC-EZYS0L31

Pomembno mesto knjige je torej tudi doma — v otrokovi bli­ žini, v vrtcu in v osnovni šoli. Tu so prva tla, kamor pade knjižno seme, od tu potreba po knjigi raste in se razrašča, tu prvič zasveti luč zakladnice. Delo knjižničarja na osnovni šoli je zato pomembno in odgo­ vorno, knjižničar je pedagoški delavec specifičnih razsežnosti, s po­ sebnimi nalogami in cilji, ki so skupni vsakemu pedagoškemu de­ lavcu in vsaki šoli — v mladem človeku razvijati smisel za dobre knjige ter za doživljanje njihovih hum anih sporočil. Vloga knjiž­ nice in knjižničarja ter njuno vrednotenje pa po slovenskih šolah ni enotno in v glavnem zavisi od šolskih vodstev in aktivnosti knjiž­ ničarja samega. Če je šolsko vodstvo dejavnosti knjižnice naklo­ njeno in se zaveda pomena knjige ter dolgoročnih uspehov in ci­ ljev, če knjižničar svoje delo opravlja odgovorno, sistematično in strokovno ter v skladu z učno-vzgojnimi smotri šole, potem poteka delo v spodbudnem ozračju, ki veje po celi šoli, vloga in status knjižničarja pa nista vprašljiva. Takih, skoraj idealnih razmer pa je malo ali jih skoraj ni. Namen tega pisanja je pokazati, kako si knjižničarji na osnov­ nih šolah v ljubljanski regiji oziroma na šolah, ki jih zajema Orga­ nizacijska enota Ljubljana pri zavodu SRS za šolstvo, že vrsto let prizadevajo natančno določiti svoj status. Poseči moram nazaj, v leto 1978. Knjižničarji ljubljanskih šol so se vsak mesec srečevali na strokovnih sestankih v Pionirski knjižnici. Tu smo redno, na­ tančno in na strokovni ravni predelovali vse knjižne novosti tako na strokovnem kot na literarnem področju, ki spadajo v šolski svet, stanje na knjižnih sejmih po svetu in drugo problematiko na biblio­ tekarskem področju. Bili smo na tekočem z razmerami v stroki, kar smo iz meseca v mesec bolj cenili,'m ed seboj smo se poznali, le organizacijskih problemov žal nismo utegnili premlevati. Prav ti problemi pa so se na naših delovnih mestih kopičili. Izstopalo je vprašanje statusa knjižničarja. Težavam sta botrovali tudi strokov­ na usposobljenost delavcev, ki so delali v knjižnicah, in njihova zaposlitev. Poleg strokovno usposobljenih — to je višjih knjižni­ čarjev s končano pedagoško akademijo — so delali in še delajo v šolskih knjižnicah tudi učitelji, ki iz kakršnihkoli razlogov nimajo delovnega mesta v razredu ali pa delajo na obeh delovnih mestih — glede na potrebe šole dopolnjujejo razredno delo v knjižnici ali obratno. Tako so razmere same nejasnosti in dvoumnosti še poglab­ ljale. Knjižničar pogosto sam ni vedel, kje in kako naj se loti dela, ravnatelji pa problemov prav tako niso. obvladali. V reviji Knjižni­ ca (leta 1971, številka 1-2) so bili sicer objavljeni predlogi za stan­ darde v šolskih knjižnicah, a zanje je le malokdo vedel in žal še