URN_NBN_SI_DOC-EUVB9R93

videoteke: pogovarjajo se radi, razumejo pa predvsem le vsebino oz. dogajanje. Obisk čitalnice obravnavamo kot interesno dejavnost. V čitalnici učenci izbirajo berivo sami, časopise, mladinske in pionirske liste, berejo v brajici glasilo zveze društev slepih in slabovidnih, poslušajo kasete, učitelj bere knjige v nadaljevanjih. Kakšna je pot slepega do branja? Dokaj težavna, zahteva veliko časa in truda od učitelja in učenca, da izurita tip, ko učenec osvaja Braillov točko- pis ne le črke, tudi številke in ločila pisno, zlasti pa je težko brati. Uspeh se doseže ob individualnem delu pri večini učencev. Pogoji za to so dani tudi preko ur branja. Slep je tisti, ki ima manj kot 10 % vida. Na srečo je več učencev, ki niso povsem slepi in jim vid vsaj nekoliko služi. Učitelji in knjižničar takšnim učencem vid urijo in razvijajo ob didaktičnih pripomočkih, tudi ob slikanicah MK s primernimi ilustracijami. V le-te uvezemo tekst v brajici. Tako bere iz iste knjige slepi brajico, slabovid­ ni pa črke, primerna je za slepega z nekaj procenti vida, ki lahko gleda ilustracije in skuša razbrati velike črke. Branje ima v zavodu pomembno mesto. Dvakrat v šolskem letu izvede slavist preizkus hitrosti branja z enominutnim preizkusom (dr. Furlana, prirejeno za slovenski jezik). V učenčev dosje se zapiše njegov napredek v hitrosti branja, oceno smiselnega branja in razumevanja. Ob koncu šolskega leta izvedemo šolsko tekmovanje v branju brajice in branju slabovidnih.