URN_NBN_SI_DOC-EUVB9R93

sploh ni; na prstnih blazinicah nastanejo pragovi; tip krni. Pomembni so pogovori - pristni človeški stik z uči­ teljem knjižničarjem; izmenjava misli. Učitelj ima možnost Siriti učencem obzorje na različnih ravneh, od književ­ nosti preko psihologije do zanimivosti iz področja tehni­ ke, zgodovine itd. Ure branja so vez med izvenšolskim in šolskim delom. Osnovno načelo pri izbiri čtiva v zavodu je knjiga, pri­ merna starostni stopnji in interesom posameznih učencev in se v tem pogledu ne razlikuje od rednih osnovnih šol, vendar vsak tisk ni primeren za slabovidno oko. Pri slabo­ vidnih učencih so slikanice priljubljene vse do osmega razreda - poleg drugega čtiva - slabovidno oko bogatejše zaživi ob močnih barvah, ob izrazitih oblikah, ilustracija ne sme biti natrpana in imeti mora izraz in izpovedno moč. Pridobitev za učenca pa je večkratna; duhovno bogatenje mlade osebnosti in urjenje vida, kar je zanje življenjske­ ga pomena. Slavist in knjižničar ne sme biti tog; učencu mora nuditi širok izbor po individualnih interesih in razvojni stopji. Ce ima učenec rad pustolovske zgodbe ali moderno fantasti­ ko, naj le bere, če gre tudi na račun slovenske književ­ nosti, poznavanje le-te bo učenec nadoknadil ob prelepih slovenskih filmih na video-kasetah in preko njih bo vzel v roke z veseljem tudi C. Kosmača, J. Jurčiča, I. Cankarja ... Tako se lahko dopolnjujeta na sproščen in prijeten način pouk književnosti in bogatenje jezika. Tudi za slepe so lepe možnosti za branje. Zavod ima bogato mladinsko klasično literaturo v brajici, na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa si po nasvetih učitelja sposojajo knjige in zlasti maqnetofonske trakove v bogati fonoteki. Prinesejo tudi trakove, ki jih učitelj še ni slišal ali bral tiste knjige, pa nič za to, se pač učenci potrudijo in poučijo učitelja. Kabinetne knjižnice imajo primeren izbor poljudno-znanst- vene literature, enciklopedije, slovarje in drugo strokov­ no literaturo za učiteljevo uspešno metodično delo, za učence pa tudi slikovni in reliefni material za nazoren pouk in poljudnoznanstveno čtivo. V zavodu se šolajo tudi laže duševno prizadeti slepi in slabovidni po prilagojenem programu. Vendar le-ti nimajo posebnih ur za branje, ker zanje popoldanski čas ni prime­ ren za umsko delo. Preberejo pa veliko tudi v dopoldanskem času in doma, si v knjižnici radi sposojajo knjige, slika­ nice. kasete, zlasti radi poslušajo in gledajo filme iz