URN_NBN_SI_DOC-ENUJWAVK

16 do 20 let 39, 8% 21 do 25 let 11,7% 26 do 30 let - 7 ,6% 31 do 35 let 9,9% 36 do 40 let 8, 8% 41 do 45 let 4 ,7% 46 do 50 let 4,1% 51 do 55 let 1,7% 56 do 60 let 3,5% nad 61 let 8 ,2% SIK - Škofja Loka dc 20 let 53, 5% 21 do 25 let 14 ,8% 26 do 30 let 6, 5% 31 do 35 let 6 ,7% 36 do 40 let 6, 1% 41 do 50 let 4 ,9% 51 do 60 let 2, 5% nad 60 let 4 ,0% Drastično zmanjšanje števila dejanskih uporabnikov, ki smo ga ugotovili z anketiranjem in se verjetno razlikuje od formalno vodene evidence vpisanih članov knjižnice, bi pravzaprav moralo biti razlog ne samo za zaskrbljenost, ampak še za kaj drugega. Število uporabnikov je po 30. letu stabilnejše in večinoma doseže dobrih 6%. Domnevati smemo, da je vzrokov za ta pojav več: končanje šole, zaposlitev, prizadevanje za ekonomsko osamosvojitev, ustanavljanje družine. Vse to je res, vendar pa je tako za osebnostni kakor za poklicni razvoj potrebno vedno novo in novo znanje. Smo na pragu (ali bolje že čez prag) infor­ macijske dobe, ko je v razvitem svetu za razvoj in kariero potrebno znanje; pri nas pa kot da se to da doseči kako drugače ali pa je morda to hotenje po osebnostnem in po­ klicnem razvoju manj izrazito kot drugod po svetu. Ha nek način je odraz tega tudi prenehanje iskanja novega znanja v knjižnicah kot pristojnih ustanovah za posredovanje znanja in informacij. Ker pri tem ne gre za pojav, ki ga moremo kot osamljenega ugotoviti le v nekaterih območjih, ampak bolj za "klimo", za miselnost, ga knjižničarska dejavnost ne more sama odpraviti ali spremeniti, četudi