URN_NBN_SI_DOC-EL4G0Q80

V UKC Ljubljana so včeraj podrobneje javnost seznanili s potekom zdravljenja predsednika vlade. Na posnetku Brigita Drnovšek Olup, Saba Battelino in Miha Žargi (Robert Balen) Pahor jevo zdrav(ljen)je brez skrivnosti Premier dobiva enake obroke kot drugi bolniki, le luč v sobi zaradi dela ugasne šele opolnoči. Želel se je rekreirati, a mu zdravniki niso dovolili. Niso več tako popustljivi kot po prvi operaciji MATEJA GROŠELJ Po božičnih praznikih bo predsednik vlade Borut Pahor, k opravlja tekoče posle, tudi novoletne preživel na od- delku Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Lju- bljana. Njegovo zdravstveno stanje se izboljšuje, ni še stabilno, v bolnišnič- ni oskrbi bo še ves prihodnji teden. Po tem ko so javnost vznemirile laične poenostavitve posledic, ki jih lahko povzroči vnetje srednjega ušesa, kar preboleva Pahor, in ko so se pojavila še domneve o njegovih morebitnih drugih boleznih, so se v UKCL odloči- li za obsežnejše pojasnilo predsedni- kovega zdravljenja; z zdravniki, ki ga zdravijo, na tiskovni konferenci in ne samo s pisnim obvestilom za javnost, kar je bila dosedanja praksa. Razkrili so celo več, kot bi javnost smela pri- čakovati. Tako smo na primer izve- deli, da predsednik vlade, ki dobiva povsem enako hrano kot drugi bolni- ki, nima nobenih privilegijev in da je včeraj zaprosil, če sme teči ali dvigova- ti uteži. Enako kot bi ravnali z vsakim pacientom v podobnem stanju, so mu to odsvetovali. Ta prošnja je bila dokaz več, da se bolnik počuti bolje, kot športnik pa je po besedah predstojnika oddelka Mihe Žargija nasploh v dobri psihofi- zični kondiciji. "Dela do polnoči, spre- jema obiske, komunicira. Pravi, da je tega vajen in da brez tega ne more." Prav (pretirana) delovna vnema naj bi bila kriva za prepozen prvi obisk zdravnika šele dva tedna po tem, ko so se pojavili prvi znaki vnetja, in prav tako za ponovno poslabšanje po prvi operaciji in prvi terapiji. Stro- kovna direktorica UKCL Brigita Dr- novšek Olup je namreč povedala, da je Pahor prvo hospitalizacijo zaklju- čil predčasno in na lastno željo; pred- videvamo lahko, da zaradi službenih obveznosti. Z odlaganjem obiska pri speciali- stu so se povzročenim zapletom, kot je pojasnil Žargi, pridružile še drugi netipični pojavi. Neznačilen je bil iz- cedek, mikrobiološka preiskava je potrdila redke bakterije, slaba je bila hipercelična odzivnost tkiva. "Premi- er je bil junija na državniškem obisku v Indiji, bil je v tesnem stiku z bolnimi otroki," je zdravnik utemeljil razloge za poglobljene diagnostične preiskave, med drugim možnosti tuberkuloze in glivičnih okužb. In tudi nič nenava- dnega ni, če je po prvi operaciji, kadar se telo ne odziva na zdravljenje, po- trebna še ena. Po tako p o d r o b ni predstavitvi dosedanjega poteka bolezni in zdra- vljenja so bila povsem razumljiva še pojasnila o nadaljevanju terapije in pričakovanjih. Asistentka Saba Bat- telino je odkrito povedala, da lahko vsako akutno vnetje srednjega ušesa z zapleti pusti posledice, a da Pahor po drugem posegu že sliši bolje, nima težav z ravnotežjem, obrazni živec skozi vneto območje ni prizadet. Do zdaj niso zaznali nobene okvare, ki bi nakazovala na spremembo sluha po ozdravitvi, je pojasnila. Laboratorijski izvidi se izboljšujejo, konec prihodnje- ga tedna bodo bolnika še rentgensko slikali, nato se bodo odločili o nadalj- n j em zdravljenju. Glede na to, da s položaja odhajajoči premier že v bol- nišnični postelji postori večino dela, ki bi ga sicer opravljal v prostorih vlade, je pričakovati, da bo tako tudi, ko ga bodo zdravniki odpustili v domačo oskrbo. Še koliko časa naj ta traja, pa je odvisno od stanja, v kakršnem bolnik zapusti oddelek, in terapije, ki mu jo predpiše odpustni zdravnik. ... /Vtž /Vf 3č>. P6S re&MfA/sf L (//}$£> ntČfLAft fCrfčTIČJp! » f f l f l r 7 ANDREJ BAJT V Tržiču niso kradli glasovnic Zaplet z domnevno odtujenimi glasovnicami (sto naj bi jih bilo manjkalo) v upravni enoti v Tržiču, ki je za eno uro podaljšal četrtodecembrsko volilno ne- deljo, je dobil epilog. Kriminalisti so preiskavo zaključili in niso ugotovili, da bi bilo šlo za kaznivo dejanje tatvine. (va) Avstrija je že spraševala Slovenijo Naj povedo, kje v Skandinaviji, ki da je vzor za slovensko rešitev, imajo vsi popol- noma prost dostop do podatkov o vrednosti nepremičnin v državi, je v skrbeh, kaj se pri nas dela s kupom pravzaprav osebnih podatkov, v Večeru včeraj rekla informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, dodajajoč, da v njenem uradu takšnega primera v Evropi niso našli. No, pri Geodetski upravi vztrajajo, da Slo- venija ni unikum. Švedska je sistem vzpostavila konec sedemdesetih, Danska v osemdesetih letih, nato še Nizozemska in Finska. Estonija in Latvija ocenju- jeta samo zemljišča in ne stavb in delov stavb. V zadnjih desetih letih je sistem množičnega vrednotenja nepremičnin postal zanimiv tudi v drugih evropskih državah, od Nemčije do Češke, Poljske in Italije. Tudi Avstrija se je že zanimala v Sloveniji, v imenu geodetov pojasnjuje Dušan Mitrovic. (va) Dobrih 60 odstotkov državljanov v hišah V Sloveniji je bilo januarja lani 670.085 naseljenih stanovanj s skupno uporabno površino nekaj manj kot 55 milijonov kvadratnih metrov, so sporočili iz Stati- stičnega urada RS. V njih je bilo skupno nekaj več kot dva milijona (2.191.186) sob. Nahajala so se v 407.544 stavbah, v njih pa je živelo 1.989.056 prebivalcev, in sicer v 791.870 zasebnih gospodinjstvih. Nekaj več kot polovica naseljenih stanovanj se je nahajala v enostanovanjskih stavbah, v katerih je živelo nekaj več kot 60 odstotkov prebivalcev. Manjši delež prebivalcev Slovenije (57.304 ali 2,8 odstotkov) je živel v skupinskih oblikah nastanitve, kot so domovi za sta- rostnike, dijaški in študentski domovi, samski domovi, samostani, penzioni in druge oblike skupinskih nastanitev. Preostali prebivalci (3.829 ali 0,2 odstotkov) so prebivali v nestanovanjskih delih stavb, ki sicer niso namenjeni za bivanje. K tem so prišteti tudi prebivalci, ki so imeli stalno prebivališče prijavljeno na cen- trih za socialno delo ali na naslovih različnih humanitarnih organizacij (običaj- no brezdomci). Skoraj četrtina naseljenih stanovanj je bila zgrajena med letoma 1971 in 1980, skoraj 70 odstotkov je starejših od 30 let, nekaj manj kot 133.000 ali 20 odstotkov teh stanovanj pa je bilo zgrajenih pred letom 1945. Povprečna starost naseljenih stanovanj je 38 let. Povprečna velikost naseljenega stanova- nja je bila 82 kvadratnih metrov. (zku) nepoštene, sposobne in nesposobne." Jernej Lorenci, režiser: "Ženske morajo prevzeti oblast. Dokler s mo imeli jasne zunanje cilje EU, Nato, evro, OZN, WTO, je moška politika funkcionirala. Ko smo jih izpolnili, je postala vulgarna, nasilna, izključujoča." Neža Maurer, pesnica: "Mi je pa hudo za mlade, naše vnuke. Za vse, ki so odrasli v blagostanju in niso vajeni pomanjkanja, ne vedo, s kako majhnimi sredstvi se lahko preživi." Dr. Rastko Močnik, sociolog: "Celoten sedanji strankarski aparat zastopa kompra- dorsko buržoazijo. To so tisti sloji, ki j i m kapital plačuje rento zato, da organizirajo socialni mir in da poskušajo ustvariti kapital- skemu izkoriščanju prijazno okolje." Andrej Podpečan, kmet: " M o d r o s ti včasih manjka. Ukrepi so čisto zbirokratizirani. Če bi delali vse tako, kot država hoče, lahko kmetijo zapremo." Barbara Pešut, publicistka: "Vedno bolj se o d t u j u j e m o, mislimo enako, se pogrešamo enako, j e m o enako, nakupujemo v enakih centrih, delamo po enakih urnikih, družimo se enako premalo, oblačimo se v enake zamolkle barve - duh pa se izgublja neznano kam." Dr. Slavko Gaber, sociolog : "Ko državljani ocenjujemo politiko, kažemo, kaj sami v e r j a m e m o, da naj bi delala. Ob t e m pa razkrivamo tudi lastne iluzije, vsaj v enem delu, ko mislimo, da naj bi bil svet zaradi politike bistveno boljši od sveta, ki ga živimo." Vita Mavrič, šansonjerka : "Občudujemo vse, kar je tuje, t o č i mo krokodilje solze ob španskih nadaljevankah in pokupimo na tone rumenih časopisov. In ob vsem t e m čakamo na odrešenika, princa na belem konju, ki ga ne bo. ]e to zdaj končno vsem jasno?" Dr. Rajko Muršič, kulturni antropolog : "Ko govorimo o brezzobi politiki evropske 'levice' in 'desnice', je še sreča, da mladi ne kažejo v n e me po prevzemanju abotnosti svojih gospodarjev!" Dr. Slavoj Žižek, filozof: "Gibanje 150 bodo poskušali spremeniti v neškodljiv moralni dogodek. Dogodek brez kofeina. Razlog, zaradi katerega smo tu, je svet, v katerem je recikliranje pločevink kokakole višek napredka." Peter Opeka, misijonar : "Dobrota ne pozna krize."