URN_NBN_SI_DOC-EL4G0Q80

DANES Melita F. Hajnšek Silikonski čas Kaj je lajtmotiv leta, ki so mu štete ure? Politične turbulence, ponoreli kompasi in dokončno izgubljen občutek za mero. Če smo pred leti govorili o "volčjih časih", so ti danes "silikonski". Pa ne samo zaradi patološkega hlepenja po večni mladosti. Ponarejenost, cinična brezbri- žnost, lakomnost, podcenjevanje obvladujejo sceno. Politične silikonske kampanje so v tem letu absurdov vseh sort do kraja napele daljico še prebavljivega. Dna ni več in niti sla po resetiranju, ki je vzniknila sredi leta in se iz navidezne nedolžne apolitičnosti prelevila v hiperpolitiko, nas ne more (od)rešiti te mentalne mizerije. Preveč patetično katastrofična slika, a v času profanih političnih poslov realna. Na pragu v prelomno - katero ni tako? - 2012. smo zdaj zares priče definitivnemu koncu junaških zgodb o uspehu in totalni nezmo- žnosti katarze. Mediji še vedno na vso moč jahamo ponorelega konja politike, "naivno" ne vedoč, da je upehano kljuse, brez orientacije. Pred osemnajstimi leti je bil Rudi Šeligo, pisatelj in izjemni kulturni minister, osupel nad tukajšnjim prostorom, ki smo ga "odprli za najbolj banalne kombinacije, neskončna 'štrikanja', vezane poniglave kupčije, arbitrarne eklektične 'deale', nezdružljive sinkrezije". Po letu velikih obletnic in nacionalnih bilanc lahko v zenitu dozorelega časa le zavzdih- nemo nad svojo usodo in od 2012 pričakujemo vsaj kak duhovni preboj in razcvet. Ko za Cankarjem nemočni spet in spet iščemo "očiščenja in pomlajenja", morda v umetnosti, ki je še zmeraj zvečine potentna in v formi. Pa saj ni čas zelo drugačen, kot je bil. Če se spomnimo Aškerčevega pogreba pred sto leti: liberalci in klerikalci so se kamenjali kar v sprevodu, učitelje, ki so pomagali pokopavati duhovnika in pesnika, pa so naznanili deželnemu svetu. Na Cankarjevem pogrebu 1918. Ivan Tavčar, tedanji ljubljanski župan, ni dovolil izobesiti niti žalnih zastav. Skratka, ob taki zgodovini razkolov je to danes folklorna nacionalna kontinuiteta. A česar ne moremo in ne smemo pričakovati od oblasti in države, najdemo v vizijah posameznikov in civilne družbe, ki se od 15. oktobra končno spet oprijemljivo poraja. In prav v gibanju 15o pred napisom "Boj za" je žarek upanja za precej perverzno situacijo, v kateri smo se znašli. Parola "Zahtevamo pravičnost, zahtevamo svobodo, zahtevamo prihodnost!" je ena redkih avtentičnih v letošnjem letu. Edina prebojna opozicija silikonski politiki, ki zlovešče odhaja v novo leto narodne neenotnosti. Aktualno politično popravljen pregovor: volivci obračajo, voditelji strank obrnejo! Ima Janša sestavljeno zgodbo? Je imel Janez Janša že pred volitvami z Gregorjem Virantom jokerja več v rokavu od Zorana Jankovica? (Tit Košir) Do torka blokirani pogovori o sestavi desete slovenske vlade. Podpore za vlado ustavne večine ne bo, bo potem oživela koalicija 52? Pasti in pred- nosti proporcionalnega volilnega sistema VANESSA ČOKL MATIJA STEPIŠNIK Sestavljanje desete slovenske vlade je bolj kot ne ustavljeno vsaj do torka, ko se izteče poziv tria Gregor Virant- Karl Erjavec-Radovan Žerjav, naj se stranke izrečejo o (ne)podpori vlade ustavne večine ali narodne enotnosti. Dotlej pogovorov ne nadaljuje urad predsednika republike Danila Turka, ki zaradi pat pozicije, ko dovolj glasov za sestavo vlade (trenutno) nimata ne zmagovalec volitev Zoran Jankovic ne drugouvrščeni Janez Janša, še ni spre- jel odločitve, komu da mandat, da se- stavi vlado. Je pa v novoletni poslanici tudi notranjepolitično zelo neposreden v smeri "svete trojice", rekoč: "Ne sme se zgoditi, da bi volja državljanov, izra- žena na volitvah, postala politični plen posameznikov ali strankarskih izsilje- vanj. Politične stranke naj se potrudijo, da bomo do nove vlade prišli brez do- datnih zavlačevanj." Jankovic-Janševa koalicija narodne enotnosti Že zdaj je jasno, da vlada narodne enotnosti ne bo dobila podpore, saj so idejo že zavrnili v Pozitivni Slove- niji, SDS, SD in NSi. Virant sicer napo- veduje tudi nadaljevanje pogovorov z J a n k o v i c em (relativni zmagova- lec volitev in verjetni mandatar se je včeraj sestal s pogajalsko ekipo SD; po besedah vodje poslanske skupine SD Janka Vebra so šli skozi koalicijsko pogodbo) in začetek pogajanj z Janšo. Pri čemer se nekateri poznavalci po- litičnih zakulisij že sprašujejo, ali ne gre le za zavlačevanje in je koalicija za konstituiranje državnega zbora z 52 glasovi, v kateri so bili poleg Vi- rantovega tria še Janševi demokrati in krščanski demokrati, vendarle že dogovorjena tudi kot vladna koali- cija. Ima morda Janša že sestavljeno zgodbo? Z n j im kot premierom, Vi- rantom kot pravosodno-notranjim ministrom in Erjavcem na čelu držav- nega zbora? To so za zdaj še špekulaci- je, a so vse resneje v obtoku. Trenutna pat pozicija v režiji treh manjših strank pa spet kaže nekatere pasti proporcionalnega volilnega sis- tema. Slovenija je že 1996. na referen- dumu izbrala večinskega, a je državni zbor kasneje to odločitev povozil in sprejel nekoliko spremenjenega pro- p o r c i o n a l n e g a. U s t a v ni p r a v n ik dr. Miro Cerar je že nekajkrat opozo- ril, da je v razmerah ne docela razvi- te demokratične politične in pravne kultura proporcionalni sistem, ki po volitvah stranke v bistveno večji meri sili k sodelovanju, boljši, saj prepre- čuje enoumje in varuje demokraci- jo. Slabost proporcionalnega sistema pa je, tako Cerar, da morajo pri sesta- vi vlade stranke sklepati koalicije in s tem tudi kompromise, kar upoča- snjuje proces odločanja, vodi pogo- steje v nenačelno politično trgovanje ter ne nazadnje zamegljuje odgovor- nost strank. Cerarjev kolega dr. Janez Pogorelec pravi, da bi bilo za slovenske razmere dovolj že, če bi v proporcionalni sistem vnesli nekaj učinkov večinskega. To je predvsem dvignili prag za vstop v par- lament, z zdajšnjih štirih recimo na 8 odstotkov, na primer z uvedbo tako imenovanega temeljnega mandata. Da bi stranka sodelovala v drugem krogu delitve glasov, bi morala doseči vsaj en direktni, temeljni mandat v volil- ni enoti. Končno, pravi, smo premajh- ni za sedem, osem kakovostnih strank s kompetentnimi ljudmi v državnem zboru. Za spremembe volilnega siste- ma pa je nujna dvetretjinska večina in Pogorelec jo vidi tudi v koaliciji Janko- vic-Janša. "Ta koalicija bi bila dejansko vlada narodne enotnosti, ne Viranto- va," je prepričan. Sosedi Avstrijci, pravi, imajo tudi pogosto črno-rdeče koalici- je in v njihovi zgodovini so bile zelo uspešne. Ničesar pa ne potrebujemo bolj kot trdno in uspešno vlado. "Vse je normalno" V Sloveniji ni močno razvite tradicije predvolilnega koalicijskega povezo- vanja, čeprav je bila prav prva demo- kratična vlada sestavljena na ta način. Kot skupina strank pod blagovno znamko Demos. Kasneje smo imeli Koalicijo Slovenija (SDS+SLS+NSi), ki je šla skupaj na volitve 2004 in je se- stavila tudi Zbor za republiko. Pred v o l i t v a mi 2 0 08 je n a s t al levosre- dinski trojček SD-LDS-Zares, a je šlo za neformalno zvezo, ki je temeljila predvsem na "antijanševskem ele- mentu". "Koalicija 52" se zdaj v veliki meri formira kot refleks na Janko- vica. Večinski volilni sistem je tisti, ki (bolj) sili k predvolilnim koalici- jam. In krepi odgovornost za pred- volilne obljube. Na Hrvaškem, kjer je levica pred letošnjimi volitvami sklenila močno koalicijsko zavezni- štvo Kukuriku, tudi formalizirano s pogodbo, zastojev pri oblikovanju vlade na primer ni bilo. No, ustav- ni pravnik dr. Ciril Ribičič pravi, da smo korak naprej od Hrvaške. Kaj pa če se izkaže, opozarja, da Kukuriku skupaj drži samo nasprotovanje HDZ- ju, kakor je bil Demos pri nas zveza proti starim silam. Poskus Virantove sredinske stranke oziroma povolilne- ga sredinskega trojčka s "koalicijo 60", torej z vlado ustavne večine, se mu ne zdi slab. Volivci so po Ribičiču glasove 4. decembra razdelili tako, da so prav- zaprav legitimirali zdajšnjo Virantovo akcijo. Drugače rečeno: vlado z dovolj prepričljivo večino. Vse je tačas precej normalno, ocenjuje Ribičič. Časovno da smo preveč nervozni. Predsednik republike pa lahko da mandatarstvo komurkoli, če oceni, da bo izbrani zbral dovolj glasov, teoretično je to lahko tudi na volitvah četrtouvršče- ni predsednik parlamenta ... Rekli so v 2011 Borut Pahor, politik: "Znašel sem se v situaciji nesrečne ljubezni. Na politiko sem spet gledal z željo, da bi videl tisto iskrico, v kateri bi razbral 'saj te i m am rada'. Šel sem spat z zavedan- j e m, da je ljubezen ugasnila." Janez Janša, politik: "Bodoči davkoplačevalec Črtomir glasno protestira. Slišal na poročilih, da so nas zadolžili za novo milijardo evrov. Kdaj bo to odplačal?" Gregor Golobič, politik: "V Sloveniji i m a mo opravka z vudu politiko, ki misli, da je izhod iz krize nekaj, kar kupiš v trgovini." Franc Kangler, župan: "Naj mračne sile pustijo mesto pri miru in se osredotočijo kam drugam. Naj končno zasije sonce nad celo Slovenijo, ne samo nad enimi v tej državi." Dr. Urban Vehovar, teoretik korupcije : "Izbiramo lahko med gangsteriz- m o m (tako imenovana levoliber- alna opcija) in f u n d a m e n t a l i z m om (konservativno- ruralna). Žal se ni spremenilo nič." Dr. France Bučar, starosta slovenske politike: "Referendum je zasilna zavora. Ne moreš pa vlaka ustaviti na vsaki postaji. Potem nikamor ne prideš." Dr. Milan Zver, politik: "Po navedbah naših članov volilnih komisij in odborov v zadnjih urah volitev je izjemno mobi- lizirana priseljenska populacija v blokovskih naseljih." Dr. Milica Antic Gaber, sociologinja : "Zagotovo bi bilo lažje, če ne bi imeli tako m o č no zakoličenih predstav o t e m, kaj je 'edino pravilno', in če bi soglašali s t e m, da lahko na istih prostorih sobivamo različni ljudje." Mojca Senčar, predsednica Europe Donne: "Ko delam z ljudmi, vidim, v kako težkih položajih se znajdejo. Naši politiki se sploh ne zavedajo, da s takšnimi nega- tivnimi signali z vrha države iz včasih zdravih Slovencev ustvarjajo kronične bolnike." Petra Matos, ekologinja : "Politična kriza v Sloveniji se bo rešila, ko b o mo namesto na leve in desne pomembneže začeli ločevali na poštene in S ^ VEČER LEVO S P O D AJ