URN_NBN_SI_DOC-EK1ZJTIV
razvrščanje in uvrščanje gradiva pomeni v primerjavi s prejšnjo bi bliografijo bistveno novo prvino, ki je avtorsko bibliografijo spremeni la v strokovno, s tem pa tudi opra vičila abecedno imensko kazalo, ki je bilo v prejšnji bibliografiji ne smisel, ker je v bistvu le ponav ljalo abecedno zaporedje biblio grafskega popisa, čeprav se je ime novalo »stvarno«. — Bibliografski vpisi posameznih enot obsegajo tri polja, avtorske značnice, naslova in impresuma. Grafična podoba vpi sov je torej slična oni v prejšnji bibliografiji, vsebinsko se pa vpisi močno razlikujejo, čeprav uvod ze lo skromno pripoveduje, da je »re dakcijsko delo obsegalo tudi po enotenje impresumov, dopolnitev manjkajočih podatkov, preverjanje domnevno napačnih in popravlja nje napačnih podatkov«. To enote- nje (ne samo impresumov, ampak tudi značnic itd.) in to dopolnjeva nje oziroma preverjanje podatkov je najzamudnejše in najtežje, obe nem pa obvezno delo bibliografa, ker je od njega odvisna vsebinska in uporabna vrednost bibliografije. 2e zavest te obveznosti, izražena v uvodu, je hvalevredna, njena kon kretna izvedba v sami bibliografiji pa na vsej črti prekaša zgolj »for malno kalupiranje« prejšnje biblio grafije. O tem priča velika večina razrešenih avtorskih značnic, o ne razrešenih pa sodimo, da so opra vičljive spričo nedostopnosti zlasti tujih virov in morda še zaradi če- sovne stiske, ki je botrovala izde lavi bibliografije. Predvsem nas o tem prepričuje tretje polje vpisov, polje impresuma, ne morda zato, ker je tiskano v istem tisku kot druga polja; že drobnejši tisk im presuma v prejšnji bibliografiji je namreč vzbujal vtis, kot da so nje nemu uredniku pomenili podatki tretjega polja tudi tretjerazredne podatke, s katerimi lahko ravna po mili volji: nobene enotnosti in do slednosti ni bilo niti pri elementih impresuma niti pri njihovem zapo redju in postavljanju ločil. V naši bibliografiji pa so smotrno izbrani, dosledno upoštevani in v določe nem zaporedju navajani vsi ele menti, ki jih zahteva to polje glede na zvrsti vpisov, to je za samostoj ne izdaje ter za članke iz časopisja in zbornikov. Ali je po vsem tem smiselno na vajati nekaj spodrsljajev, ki smo jih opazili in bi jih podrobnejša analiza verjetno še kaj odkrila? Priznamo, da takšna analiza niti ni bila namen tega prikaza, ampak da nam je šlo predvsem za splošno metodološko primerjavo obeh bi bliografij, iz katere izhaja, kar smo že poudarili, da prva tega ime na ne zasluži in da lahko drugo upravičeno imenujemo tehtno bi bliografijo. Stanislav Kos 146 Knjižnica 20(1976)1-4
RkJQdWJsaXNoZXIy