URN_NBN_SI_DOC-EIQASLYZ

besede prem alo, je tudi vsaka beseda odveč.". T akrat je bolje molčati, kot pa z besedičenjem pehati človeka v še večjo žalost. Pri manj tragičnih, običajno pretiranih tožbah odgovarjam o trezno in na človeški ravni. Sogovornikove misli preusm erim o v realnost in v zdravo sam ozavest. Knjiga ima pri tem pom em bno vlogo. Ne potrebujem o kakega kvalitetnega literarnega dela; včasih zadošča navadna krim inalka, ljubezen­ ski rom an itd., pri otrocih pa že razni stripi. Pom em bno je, da bibliotekar najde pravo besedo, s katero bralca preusm eri v d ru g svet, v svet knjige. G lasno branje ali pripovedovanje je že od nekdaj med ljudm i ustvarjalo posebno intim no vzdušje. Doseže lahko takšno občutje, ki ga ne m orem o z ničim er nadom estiti. To lahko potrdijo pripovedovalci pravljic, organizatorji bralnih večerov in podobnih prireditev. Ob pripovedovanju ozirom a branju m rtve črke oživijo, udeležence pa živa beseda poveže v skupno doživetje. Zelo pom em bno je glasno branje za ljudi, ki zaradi težav z vidom ne morejo več brati, ali za tiste, ki težko razum ejo zapisano besedo, zlasti pa za tiste, ki za branje ne najdejo dovolj časa. Ni pom em bno, da so te bralne ure dolge, pač pa da so redn e in da za branje najdem o človeka, ki bo to delal z veseljem in brezhibno. Tako si bibliotekarski dialog zam išlja Elisabeth Lukas. Temelj njenih petih pravil je pristna in dejavna humanost. V tem je zelo blizu ugotovitvam G. G erkena, ki geslo za organiziranje dela po letu 2000 vidi v načelu: elektronika plus humanost. Elektronika z velikimi koraki napreduje skoraj povsod po svetu, celo na Balkanu. Kaj pa hum anost?