URN_NBN_SI_DOC-EIQASLYZ

2. selektivno pritrjevanje, 3. nobene cenene tolažbe, ' 4. odgovori na človeški ravni, 5. glasno branje kot darilo. Vsak pogovor je sestavljen iz stalne m enjave govora in poslušanja; vendar ne iz aktivnosti in pasivnosti. Ko prisluhnem o človeku, se skušam o čim bolj vživeti v njegovo pripovedovanje, z njim deliti njegovo mišljenje in se mu približati, skratka posvetiti mu vso svojo pozornost. Za dober dialog je potrebna tudi prim erna tema. Človek se najbolje izpolnjuje, ko pozabi in ne misli nase, ko se razdaja. Ko pozabi nase, postane bolj občutljiv za druge, ko se razdaja pa kreativnejši. V svojem poklicu se bibliotekar pogosto srečuje z ljudm i, ki venom er pripo­ vedujejo o svojih težavah, boleznih, spom inih, sam pa največkrat nim a časa, da bi jim prisluhnil, saj ga čaka veliko pom em bnega in nujnega dela; ne ve pa, kako bi se m učnem u pogovoru izognil ozirom a ga zaključil, ne d a bi bil pri tem nevljuden. Bibliotekar naj bi si za obiskovalca vzel tokiko časa, kolikor m eni, da ga lahko glede na ostalo delo. To je m orda le pet ali deset m inut, vendar naj bi se v tem času obiskovalcu posvetil popolnom a. Pogovor lahko teče o lepih starih časih, o knjigah in o d ru g ih vsakdanjih rečeh v ljubeznivem tonu in prijetnem vzdušju. Ni pom em bno, ali je naš sogovornik star ali m lad, pogovor z njim vedno pojm ujem o kot darilo, ki ga dajem o človeku, katerega spoštujem o. Ko bibliotekar posluša sogovornika, m u občasno seveda nujno tudi daje vedeti, da m u sledi in to z običajnimi spontanim i m edklici kot npr.: "Aha", "Ne, a res?", "No ja, tu se ne da nič sprem eniti", itd. Tudi naša m im ika lahko m očno vpliva na vzdušje, ki se vzpostavi m ed govorečim in poslušalcem . Če se tega zavedam o, nam ob pripovedovanju ni težko sodelovati aktivno in selektivno pritrjevati, saj nam pripovedovalec sam nakazuje, kako naj reagi­ ram o na določene dele pripovedi. S tem pa tudi m očno pripom ore k sam o­ kritiki, k pozitivnem u stališču do življenja in tolerantnejšem u pogledu na svet, kar vse je pogosto skrito za skrbm i in tesnobam i. Bibliotekar s takim pogovorom pri sobesedniku vzbudi pozitivne misli, ki jih ta nem alokrat skriva za ciničnim i in nihilističnim i občutji. To pa ne pom eni, da m oram o vse negativno prezreti, am pak da m oram o biti pri pogovorih stvarni. Z avedati se m oram o, d a nekateri dogodki tako priza­ denejo ljudi, da noben pogovor, seveda tu d i bibliotekarski ne, ne m ore odpraviti bolečine: npr. izguba partnerja, nekatere nepopravljive krivice. Tedaj vsaka tolažba zveni plehko, zlagano. Viktor Franki pravi: "Ko so vse