URN_NBN_SI_DOC-EIQASLYZ

Ko sem daljnega leta, niti ne vem več natanko kdaj, m enda 55., prišel v dom žalsko knjižnico, m eje knjižničar zvedavo prem eril od nog do glave. Da bi rad Vstajenje od Tolstoja, sem m u dejal. In p o tem je stekel dolg pogovor o knjigah, ki sem jih že prebral, ki bi jih še m oral, pa o šoli, o sorodnikih in ne vem o čem še vse. Z apom nil sem si le to, da je bil razgovor nadvse zanim iv, da se je ta človek znal pogovarjati, d a je nato segel na polico, mi dal Vstajenje in mi z nasm eškom dejal, naj kar še pridem . Letos sem zopet prišel v dom žalsko knjižnico, veliko, novo, z novo oprem o, s katalogi, s p rostim pristopom in s sim patičnim i knjižničarkam i za računal­ niškim i m onitorji. O biskovalci so brskali po katalogih, si sam i poiskali knjige, jih prinašali na izposojevalni pult, knjižničarka pa je urno vnašala signature v računalnik in s prijaznim "pa na svidenje" odslavljala srečne bralce. Če m i bo usoda naklonjena, bom po letu 2000 tu d i še prišel v dom žalsko knjižnico. Za vrati m e bo čakala vrsta m onitorjev. Vtipkal ali pa m orda že kar zdiktiral bom računalniku, d a bi spet enkrat rad bral Tolstojevo Vstajenje. In računalnik m e bo točno usm eril k polici, kjer bo moja knjiga ali pa mi jo bo m o rd a dostavil poseben avtom atski bibliotransporter, ki m e bo zanjo m im ogrede tu d i zadolžil. Nekje zadaj pa bo su p er bibliotekar preko nekaj m onitorjev nadzo roval dogajanje in nedogajanje v avtom atizirani knjižnici, u d ob no zehajoč v anatom sko oblikovanem plastičnem fotelju. O dšel bom in se verjetno z rahlo nostalgijo spom nil pogovora, tako osebnega in zvedavo človeškega, ob p rvem obisku d om žalsk e knjižnice. In po tem hipnem , ne ravno d olgem skoku v futuristično 21. stoletje, se vračam v sedanjost ter si zastavljam vprašanje: Kako izkoristiti vse prednosti, ki jih daje nova tehnologija in hkrati ohraniti pristne, neposredne človeške stike med knjižničarjem in uporabnikom? ' Iskanje v tej sm eri m e je pripeljalo do poglavja logoterapija v biblioterapiji v knjigi "Geist u n d Sinn" Elisabethe Lukasove, ki je lansko leto izšla v M ün- chnu. Temelj človeške kom unikacije je pogovor, dvogovor, dialog. Je res, da p rih a­ jajo ljudje v naše knjižnice le po knjige, po bolj ali m anj znanstvene inform a­ cije? M orda pa je pri m nogih povod za to tudi potreba po kom unikaciji z d rugim i ljudm i. M ar ni m ed nam i in našim i bralci vedno več osam ljenih ljudi,ki neredko pridejo v knjižnico sicer "po neko knjigo", v resnici pa je pravi povod potreba po pogovoru. Kako se pogovarjati ob dejstvu, da nam vsem prim anjkuje časa: Lukasova navaja p et pravil, ki naj bi oblikovala specifičen bibliotekarski dialog: 1. pozorno poslušati (avtorica to im enuje poslušanje kot darilo bralcu),