URN_NBN_SI_DOC-EHJRFDVN

Priprava take bibliografije prav gotovo ni preprosta, saj terja poleg dolgotrajnega, potrpežljivega in na­ tančnega dela tudi veliko zbrano­ sti, sistemske iznajdljivosti dn zno­ traj nje doslednosti, kar zahteva nem ajhen napor od vsakega biblio­ grafa. Tako je tud'i Pleničarjeva nedvomno vložila v delo mnogo truda. Zato vsaj po bežnem pregle­ du ni opaziti pomembnejših po­ m anjkljivosti in dodati morem le nekaj slučajnih opazk. Sestavljalka sicer ni opozorila uporabnika na to, da je nekaj za­ pisov uvrstila v bibliografijo dva­ krat, ker se jii je zdelo potrebno prikazati določeno enoto v dveh strokovnih skupinah. Tako so npr. tri ocene v skupini poročil o slo­ venski bibliotekarski literaturi (460, 472, 537), drugič pa so uvršče­ ne še v druge skupine (1833, 1335, 921). D vakrat je uvrščen tudi pri­ spevek M. Filli Priročnik za stro­ kovno obdelavo zvočnega gradiva (440 in 1296), vendar je pod prvo številko uvrščen verjetno pomoto­ ma med poročila o slovenski bi­ bliotekarski literaturi, aili pa m anj­ ka vir, kjer je bilo poročilo objav­ ljeno. Lahko pa bi bil uvrščen do­ datno v skupimo o klasifikaciji, saj vsebuje tudi edini slovenski pre­ vod kompletne UDK skupine 78. Seveda je v gradivu zelo vediko ta ­ kih prispevkov, ki bi res sodili v dve skupini (včasih tudi v tri), re­ dimo prispevki, ki govore o dolo­ čeni strokovni dejavnosti v dolo­ čeni vrsti knjižnice, pa so uvršče­ ni le v eno skupino — bodisi pod dejavnost ali pod vrsto knjižnice. Bibliografiji, bi bilo v veliko ko­ rist, če bi tako dvojnost ali inter­ disciplinarnost nakazovala pri po­ sameznih skupinah z dodatnimi opozorili, pod katerim i številkami so zapisi sorodne vsebine. Samo nekaj prim erov: Kosov članek Do­ moznanske dokum entacije v Uni­ verzitetni knjižnici M aribor (117) je uvrščen v skupino o dokumen­ tacijski in inform acijski dejavno­ sti, pri visokošolskih knjižnicah pa nanj nismo opozorjeni. Obratno pa je članek »Bibliografska in doku­ m entacijska služba-« (v VŠK Ma­ ribor) istega avtorja (2280) pri vi­ sokošolskih knjižnicah, nič pa ne zvemo o njem pri dokumentacijski dejavnosti (kjer bi iskali tudi član­ ke B. Filove — PIO in 2246). K er govore članki o koncepciji razvoja slovenskega knjižničarstva (npr. 806, 828, 859, 872, 948) in o m a­ tičnih knjižnicah (npr. 874, 876 do 878, 932, 981) tudi o splošnoizo­ braževalnih knjižnicah, bi bilo ko­ ristno, če bi bili nanje opozorjeni tudi v skupini o javnih knjižncah. Dvojne narave so tudi številni pri­ spevki' o posameznih knjižnicah, ki govore tudi o zgodovini teh knjiž­ nic ali knjižnic določenega območ­ ja, a so uvrščeni samo v skupine določenih vršit knjižnic. V endar na to nas je Pleničarjeva opozorila že v uvodu, ko je zapisala, da so v skupini Zgodovina knjižnic in knjižničarstva »samo članki, ki go­ vorijo vsaj pretežno o dobi do 2. svetovne vojne (pri čemer je ver­ jetno misli»la reči do konca 2. sve­ tovne vojne, ker v to skupino vključuje tudi članke o obdobju okupacije, npr. enote 568, 592, 593, 598, 599) in ne segajo bistveno v opis današnjega delovanja knjiž­ nice ali' knjižnic«. Kdor bo iskal drobce iz zgodovine posameznih knjižnic, bo m oral pregledati vsaj še vse jubilejne članke v skupinah o raznih vrstah knjižnic (npr. 1375, 1395, 1628, 1641, 1655, 1656, 1667, 2138, 2146, 2252, 2264, 2265). Kot ja opozorjeno v uvodu bibliografije, naj bi bili torej v skupini o zgodo­ vini knjižnic članki, ki so pretežno ali v celoti zgodovinske narave, vendar člankov, kot so prikazani na prim er pod številkam i 1370, 1394, 1398, 1687, 1697, 2145, 2149, 2159, 2168, 2179, 2287, 2310, 2311, ki 110 K n již n ic a 27(1983)1-4