URN_NBN_SI_DOC-EG2K6BXZ

rije in prakse, čim več ti­ pov knjižnic in doseči k ar n a j­ širši geografski razpon. Eden iz­ med nam enov pri tem je očitno tudi želja, da bi pripom ogla k ra­ zum evanju in sodelovanju med knjižnicam i različnih narodov, de­ žel in kontinentov. V tem letniku so posebno močno zastopane Afri­ ka, Azija (posebno Indija), Indo­ nezija, Evropa in Severna Ameri­ ka. Veliko pozornost posveča letnik 1972 deželam v razvoju kakor tudi vzhodnoevropskim državam. Tak značaj in tako zastavljene naloge revije v veliki m eri določa­ jo tudi kvaliteto prispevkov v njej (čeprav ni rečeno, da bi to m orala biti res neogibna posledica takš­ nega koncepta). Poudarek je prej na organizaciji knjižničnega dela in m ednarodnem sodelovanju kot pa na kakih specialnih vprašanjih knjižničarske stroke. N ekateri obe­ tajoči naslovi sicer zavajajo bralca, da pričakuje m orda tem eljitejšo študijo o specialnih knjižnicah ali šolanju katalogizatorjev, vendar se m ora km alu prepričati, da tudi taki članki ostajajo večidel na rav­ ni solidne inform acije, prej kot da bi bili tehten prispevek k stroki. Na ravni tako zasnovane široke in splošne inform ativnosti je revi­ ja privlačna in pestra. Med članki najdem o na prim er poročilo o m ednarodnem sem inarju v Moskvi in Taškentu s tem o »Ljudska knjiž­ nica in njeni bralci« (poudarek je na prim erjavi nam enov in dosež­ kov ljudskega knjižničarstva v razvitih in razvijajočih se deželah), nadalje zanimiv prikaz o stanju knjižničarstva in bibliotekarske stroke v Izraelu, pregled knjižnic po bolnišnicah osm ih dežel, ki vsebuje zlasti veliko podatkov iz Evrope in Severne Amerike, kjer je ta tip knjižnice za zdaj najbolj razvit, itn. Med zanim ivostm i pričujočega letnika nedvomno zasluži pozor­ nost poročilo o stan ju organizacij profesionalnih bibliotekarjev v otroških in m ladinskih (pri nas: pionirskih) knjižnicah). Poročilo zajem a deset držav, med njim i tu­ di Jugoslavijo, in je bilo sestavlje­ no ob pripravah na zborovanje m ladinske sekcije IFLA leta 1971. Vsebuje tudi kratek povzetek in prim erjavo med dosežki v posa­ meznih deželah. Povzetek ugotav­ lja neko tem eljno razliko v znača­ ju organizacij bibliotekarjev v m ladinskih knjižnicah: na eni stra ­ ni je od države priznana in gm ot­ no zagotovljena uradna organiza­ cija (na prim er v SSSR), na drugi neodvisna profesionalna skupina, ki o bstaja bodisi kot del splošne bibliotekarske organizacije v de­ želi bodisi kot sam ostojno telo, ki pa je z bibliotekarsko organizacijo močno povezano) na prim er v Združenih državah in v Zahodni Evropi). Nekakšen vmesni položaj pa zavzemajo organizacije m ladin­ skih knjižničarjev v Belgiji in Ju­ goslaviji. Mladinsko knjižničarstvo kot po­ sebno področje v bibliotekarski stroki se šele začenja uveljavljati in si še prizadeva za priznanje svojega statusa; prizadeva pa si tudi za to, da bi se bibliotekarjem in knjižničarjem omogočila ustrez­ na specialna izobrazba, ki je za ta poklic nujno potrebna. Prav k tem ciljem so usm erjeni članki v pri­ čujočem simpoziju, ki naj bi pri­ speval k tem u, da bi se bibliote­ karske organizacije naposled za­ vedele, kako nujno je adekvatno priznanje te nove veje in ustrezno izobraževanje specialistov za to področje, nadalje tudi tega, kako neogibno potrebna je povezava z založništvom, s šolami in z množič­ nimi občili. Poročila kažejo, da je m ladinsko knjižničarstvo že močno razvito v nekaterih skandinavskih deželah, posebno na Danskem, k jer je tudi tradicija na tem področju najm oč­ nejša. Dejavnosti m ladinskih knjiž­ ničarjev so tukaj že zelo diferen­ cirane, vzdržujejo se tudi neuradni, 186 Knjižnica 17/1973