URN_NBN_SI_DOC-ECOV9FU5

blioteki s 24 članki, zgodovina knjižnic s 7 prispevki, m odem a knjižnična praksa s 26 članki, zgo­ dovina knjige s 14 članki, zadnji oddelek (»ostali prispevki«) prina­ ša 14 prispevkov z različnih podro­ čij kulturne zgodovine. Nemogoče je navesti naslove vseh člankov, ki jih je z uvodnimi vred 98. Avtorji so poleg avstrij­ skih bibliotekarjev tudi najvidnej­ ši bibliotekarji iz skoraj vseh evropskih držav, od Španije in Vel. B ritanije do Švedske in Sovjetske zveze, od izvenevropskih držav pa bibliotekarji iz Združenih držav Amerike, Sirije in Japonske, tako da je sir Frank Francis (bivši rav­ natelj knjižnice B ritanskega muze­ ja in nekdanji predsednik IFLA- FIAB) zapisal, da vsebuje ta zbor­ nik »čudovito zbirko velikih imen v sodobnem bibliotekarstvu in se­ stavlja pom em ben Who's Who ka­ kor tudi daje pregled m odernega bibliotekarskega m išljenja«. Izmed člankov naj opozorim sa­ mo na tiste, ki nas lahko posebej zanim ajo. Oddelek o avstrijski Na­ cionalni biblioteki je dober priroč­ nik za vsakogar, ki ga zanim ajo fondi in razne zbirke te knjižnice in k ar tudi za nas glede na nekda­ njo pripadnost k avstro-ogrski m o­ narhiji ni brez pomena. V tem od­ delku je tudi članek univ. prof. dr. Stanislava H afnerja iz G radca o južnoslovanskih redkih tiskih in unikatih v dunajski Nacionalni bi­ blioteki. V oddelku zgodovina knjižnic sta prispevka dveh za­ grebških kolegov (ki zastopata v zborniku jugoslovansko biblitekar- stvo): ravnatelj M atko Rojnič piše o reform i zagrebške Univerzitetne knjižnice okrog 1876, Eva Verona pa o odpravi hrvatskih sam ostan­ skih knjižnic pod Jožefom II. (zad­ nji članek je ocenila dr. M elitta Pi- vec-Stele v Knjižnici XV (1971, str. 176—178). V zadnjem oddelku pi­ še upokojeni ravnatelj Študijske knjižnice iz Salzburga dr. F. K. We­ ber o nem ških izposojenkah v sr­ bohrvaščini. Zbornik je doživel v bibliotekar­ skem svetu velik odmev. Delo ta­ kega obsega in pom ena v bibliote­ karski stroki ni izšlo v Avstriji niti po zadnji vojni niti pred njo. Slavljenec je v zahvali (v drugo- navedenem delu) izrekel, da pripi­ suje to bolj ugledu avstrijske Nacionalne biblioteke (nekdanje c. kr. dvom e biblioteke) kot svo­ jim zaslugam. Druge ocene ozna­ čujejo zbornik kot m anifestacijo avstrijskih knjižnic, kot delo, ki časti nekdanjega generalnega di­ rek to rja avstrijske nacionalke in ves bibliotekarski stan, kot de­ lo, ki si ga je slavljenec s svo­ jim delovanjem po svetu zaslužil (dr. H orst Kunze, generalni direk­ to r vzhodnonemške Državne bi­ blioteke v B erlinu), kot velikansko m onum entalno delo, ki ustreza po obsegu in znanstvenem pom enu velikim zaslugam slavljenca za celotno bibliotekarstvo (dr. Pierre Bourgeois, nekdanji direktor švi­ carske nacionalke v B ernu in bivši predsednik IFLA-FIAB), kot »mo- num entum aere perennius« za slavljenca, za dunajsko nacionalko in vse avstrijsko bibliotekarstvo (dr. Gustav Hofm ann, upokojeni generalni direktor bavarske Držav­ ne biblioteke in nekdanji predsed­ nik IFLA-FIAB). Slovaki so svoji oceni tega zbornika dali značilen naslov: Poznate Stummvolla? Zbornik je bil s svojim izidom v triletni zamudi; nam esto 1967 je izšel šele 1970; eden izmed vzrokov za zamudo je bil tudi ta, da si je m orala tiskarna Jasper na Dunaju šele oskrbeti potrebne znake za slovanske in orientalske besede. Leta 1972 je slavljenec dočakal 70-letnico. Ob tej priložnosti je iz­ šlo drugo navedeno delo. V tem delu je najprej nadaljevanje slav­ ljenčeve bibliografije od enot 512 do 764; od tega so njegova dela in dela v njegovem uredništvu do št. 672, od 673 so 764 pa bibliograf­ ske notice o dr. Stummvollu. Da­ lje vsebuje delo tudi ocene prvo- Knjižnica 17/1973 175