URN_NBN_SI_DOC-EC2PKHHC

v poslovanje knjižnic ter oblikovanja strojnih tormatov kot je npr. M A R C , poudarjali, da »Strojni form at ne sme postati le drugačno sredstvo /a obdelavo bibliografskih podatkov na tradicionalen način« (V ickery, 1968, str. I). Čeprav so se v svetu na prelomu sedemdesetih in osemdesetih let uveljavili še posebej t. i. integrirani računalniški sistemi, pri katerih so računalniško podprte in povezane vse funkcije knjižničnega poslovanja od bibliografsko-informativne in knjižnično-poslovodne do računo- vodsko-knjigovodske (Kokole, 1986), pa se zdi, da knjižničarji niso v dovolj veliki meri sprejeli izziva, ki ga je predstavljala potreba po raziskovanju optimalnega bibliografskega zapisa. Tako npr. računal­ niki v veliki meri še vedno opravljajo »klasične« knjižničarske funk­ cije. Lep dokaz za to trditev je obstoj in delovanje računalniško p odpr­ tega tiskalnika za izpisovanje kataložnih kartic. U porabnik, njegov dostop do informacij in znanja, ter možnosti drugačne predstavitve znanja v računalniških podatkovnih zbirkah pa so pogosto ostali na stranskem tiru. O tem so nekoliko več razmišljali le sodobni specializi­ rani informacijski centri. 1. U P O R A B N IK V SVETU R A S T O Č E G A ŠTEV ILA P O D A T K O V N IH Z B IR K Eden glavnih kazateljev eksplozije informacij v novejšem času je nezadržna rast računalniških podatkovnih zbirk. Danes je v m edna­ rodno omrežje povezanih že nad tri tisoč javno dostopnih zbirk podat­ kov. Uporabnik sc seveda izredno težko znajde v takšni množici infor­ macij in tako velik del posameznih podatkovnih zbirk ostaja neizko­ riščen. Zanimivo je, da zaradi skromne uporabe dobivajo te zbirke posmehljivo ime »znanstvene grobnice« (K ornhauser, 1985). Številni avtorji so celo začeli dokazovati, da je pot do znanja krajša z razisko­ vanjem kot z iskanjem že znanega. Ker je večina on-line dostopnih podatkovnih zbirk komercialno orientiranih, so v zadnjih letih inten­ zivno začeli iskati možnosti za njihovo večjo uporabo. Ena izmed smeri je nakazala možnosti uporabe metod in tehnik um etne inteligence. Preden si ogledamo, s kakšnimi težavami se sooča uporabnik pri iskanju določenih inforfnacij in na tej osnovi utem eljim o možnosti uporabe rezultatov raziskovalnega dela v umetni inteligenci, moramo najprej razčleniti pojem »podatkovna zbirka«. Poleg vmesnika in iskal-