URN_NBN_SI_DOC-EB0Y4J93

Poslovodne dolžnosti so zahtevalo od mene, da sem v Poročevalcu Kulturne skupnosti Slovenije, št. 28 z dne 14. aprila 1987 večkrat prebiral prečiščeno besedilo N o rm ativov in standardov za splošnoizobraževalne knjižnice. Vsa­ kič sem postal p ri standardih o zaposlovanju knjižničarskih delavcev in skušal razvozlati njihovo omotno vozlišče. Pa ni bilo dovolj volje in m otiva­ cije, da bi napisal svoje m isli, pomisleke in celo negodovanje. Sedaj pa je začela delovati zunanja m otivacija v o b liki kolektivne pogodbe za negospo­ darske dejavnosti, nastajajoča kolektivna pogodba za ku ltu ro in drugi držav­ ni ukrepi, ki zadevajo financiranje javnih ali splošnoizobraževalnih knjižnic. In zato ta čudna mel kam nitih m isli. M orda m i bo na njej zdrsnilo, m orda pa bo koga, ki ima več znanja in volje, vendarle spodbudila, da jo bo naravnal v operativno in ustvarjalno smer. Skupina strokovnjakov iz evropskih držav in Z D A , ki je p rip ra vila obstoječe in leta 1972 sprejete mednarodne standarde za javne knjižnice, je gotovo izhajala ne le iz izkušenj v poslovanju javnih knjižnic posameznih držav, am pak tu d i iz raziskovanj in analiz vzorčno izbranih javnih knjižnic, pri čemer so uporabljali tu d i različne metode študija dela. Pri nas smo že leta 1970, torej že istega leta, ko so na kofnerenci IFLA v M oskvi sklenili, da p rip ra vijo nove mednarodne standarde, začeli široko razpravo. Toda po objavi prispevka Ančke Korže-Strajnar Osnove za standarde javnih knjižnic in po sprejemu nove koncepcije razvoja slovenskega knjižničarstva leta 1971 je bilo treba čakati celih štirinajst let, da je K ulturna skupnost Slovenije sprejela n o rm ativein standarde za splošnoizobraževalne knjižnice. Prepričan sem, da je b ilo tedaj opravljeno pomem bno in obsežno strokovno delo. Toda ni dela ali delovnega procesa, ki ga ni moč še bolje opraviti ali izboljšati. In šedrugi "toda"; ti standardi in no rm ativi se zelo počasi družbeno uveljavljajo, zdaleč počasneje kot na prim er n o rm a tivi v izobraževalni dejav­ nosti, kar je verjetno povezano s socialnim statusom knjižničarskega poklica. O m ejil se bom na p rvi pom islek in na standarde o zaposlovanju knjižničar­ skih delavcev. Zavedam se, da so potrebe po osebju odvisne tu d i od števila prebivalcev v občini, od obsežnosti uporabe knjižnice, od širine njene dejav­ nosti in njene lokacijske in druge organiziranosti. Toda znotraj slovenskega prostora ti dejavniki ne delujejo tako različno, da bi bila razlika med posa­ m eznim i inačicami v standardih 1:2 ali celo 1:4! Standardne inačice, če upoštevam tiskarsko napako, so naslednje: 1. en strokovni in en tehnični knjižničarski delavec na 10.000 prebialcev ali 2. en strokovni delavec v standardnem razm erju na vsakih 10 - 12.000 izposojenih knjižnih enot ali