URN_NBN_SI_DOC-DXQK3TN6

gresu v S arajevu. Po daljših razpra­ vah so bili n a 3. društveni seji spre­ m enjeni tu d i organi d ru štv a: nam e­ sto sekcij za posam ezne vrste knjiž­ nic so bile v okviru dru štv a ustanov­ ljene staln e ozirom a občasne kom i­ sije za določeno problem atiko biblio­ tekarske stroke kot celote: kom isija za abecedni im enski katalog, komi­ sija za problem e stvarnega kataloga, kom isija za sprem ljanje razvoja bi­ bliotekarske vede dom a in v svetu, kom isija za bibliografijo, kom isija za oprem o in gradnjo knjižnic, kom isija za šolanje bibliotekarskih kadrov. O bčasni kom isiji sta kom isija za sta tu te in kom isija za analizo sta n ja b ibliotekarstva SRS. D a je bilo gledanje našega odbora n a ta v p rašan ja pravilno, dokazuje tu d i dejstvo, da sta slovenska člana Zvezne uprave predlagala podobno re­ organizacijo tudi v Zvezi bibliotekar­ skih društev Jugoslavije in da sta ta m po dolgotrajnih pogovorih s svo­ jim predlogom prodrla. Tudi druga republiška dru štv a že prevzem ajo novo organizacijsko obliko, ki omo­ goča kom pletno obravnavanje pro­ blem ov za vse vrste knjižnic. O dbor DBS je ob sodelovanju s članstvom usm erjal delo n a n asled n ja področja: S prem ljanje in razvijanje bibliotekarske vede; strokovno dviga­ n je bibliotečne službe in biblioteč- nega osebja; skrb za razvoj mreže vseh vrst knjižnic v S loveniji; zaščita strokovnih in poklicnih interesov član stv a; povezava in sodelovanje z Zvezo bibliotekarskih društev Jugo­ slavije in sorodnim i republiškim i društvi. Na prvem m estu n av aja m delo strokovnih komisij. K om isija za sprem ljanje dosežkov bibliotekarske vede dom a in v svetu (vodja M arko K ran jec) je n a sestan­ kih obravnavala predvsem tujo biblio­ tekarsko literaturo. R eferate so člani objavljali v n aši reviji »Knjižnici«. K om isija za abecedni im enski ka­ talog (vodja Jelica Jugovec) je orga­ n izirala širši sestanek (17. 5. 1965), n a katerem so obravnavali problem e v zvezi z načrtom enotnih jugoslo­ vanskih pravil. Ožji aktiv vodstva kom isije se je pogosto sestajal in ob­ ravnaval razn a sporna v p rašan ja v zvezi s slovensko verzijo pravil AIK, ki jih p rip rav lja Pavle K alan. K om isija za problem e stvarnega kataloga (vodja Miloš R ybaf) je raz­ p rav ljala o problem atiki uporabe UDK v Jugoslaviji in organizirala 23. 4. 1965 republiško posvetovanje z udeležbo 36 klasifikatorjev. K om isija je intenzivno sodelovala p ri priprav­ lja n ju slovenskega prevoda kratk e iz­ daje tablic UDK. Rokopis je v ti­ skarni. N atisk se je zakasnil zaradi zahteve PID , da se dodatek klasifi­ katorjev, s k aterim se k ra tk a izdaja v slovenskem prevodu razširja, uvrsti v osnovne tablice. Tudi sm rt prof. Podpačeve, ki je p ri prevodu tablic im ela velik delež, je seveda še povečal zamudo. K om isija za bibliografijo (vodja F ran ce D obrovoljc) je n a svojih se­ stan k ih p retresala nova bibliografska dela. N jeni člani so v tem razdobju objavili več pom em bnih del s pod­ ročja bibliografije. V kom isiji za šolanje (vodja B ranko Berčič) so pretresali pred­ vsem program e za redni študij biblio­ tek arstv a n a U niverzi oz. n a Pedago­ ški akadem iji. Zastopniki društva so se udeležili številnih p rip rav ljaln ih sestankov in sej, dokler n i končno stekel redni pouk bibliotekarstva na Pedagoški akadem iji. Tu n aj om enim , da je zanim anje za redni študij bi­ bliotekarstva veliko: v letu 1964/1965 je bilo 26 rednih in 45 izrednih, v letu 1965/1966 p a se je vpisalo 21 red­ n ih slušateljev. B ibliotekarska sku­ p in a je najm očnejša skupina n a Pe­ dagoški akadem iji. K om isija za gradnjo in opremo knjižnic (vodja B ranko Berčič) je d ala pripom be k n ačrto m za novo zgradbo C entralne tehniške knjižnice v L jubljani. Od občasnih komisij n aj omenimo kom isijo za statu te, ki je d ajala knjižnicam pomoč p ri oblikovanju statutov, in kom isijo za analizo sta- 116