URN_NBN_SI_DOC-DWGJSPL1

Presoditi pom en in kvaliteto Ko­ sove bibliografije nam bo lažje, če se n ajp rej spom nim o n a sorodna dela pri nas. Prvo tovrstno delo je G ratzyjev R epertorium zur 50 jäh rig en Ge­ schichtsschreibung K rains 1848—1898 (L ju b ljan a 1898). V njem so obdelani M ittheilungen des historischen Verei­ nes fü r K rain (1846—1868), M itthei­ lungen des M usealvereines fü r K rain (1866, 1889—1898), Ja h re sh e ft des Ve­ reines des Landesm useum s (1856,1858, 1862), Argo (1892—1898), B lätter aus K rain (1857—1865) in C am iolia (1838 do 1844). Z ad n ja dva časopisa n ista zgolj zgodovinska, zato je iz n jiju ustrezno gradivo izbral, v celoti pa je izpustil Izvestja M uzejskega dru­ štv a za K ranjsko, ker so slovenska. V prvem delu R epertorija so razvr­ ščeni podpisani članki po abecedi avtorjev. Drugi del prikazuje gradivo po predm etnih značnicah (osebna in krajev n a im ena te r nekateri pojm i), vendar ne v povezavi s prvim delom ; določene so nam reč iz člankov in ka­ žejo n arav n o st n a časopis. G re za sa­ m ostojno stvarno kazalo k zgodovin­ skim člankom , tu d i k anonim nim , ki jih G ratzy v prvem delu ni navedel. Prvi del je po obsegu in vsebini skro­ m en, toliko bolj bogat p a je drugi (velik izbor gesel s podgesli, za Ljub­ ljano npr. kar 17 str.); razm erje med n jim a je 1 : 4. G ratzyju torej ni bilo do tega, d a sestavi bibliografijo zgodovinskih člankov, tem več da da — v skladu z naslovom svojega dela — zanesljiv in podroben predm etni vodič po tem gradivu. To m u je tu d i uspelo, šk o d a je le, da so krajevne značnice vse­ skozi nem ške, kot je pač nem ško vse gradivo, ki ga je obdelal. Podobno G ratzyjevem u Repertori- ju je Kazalo k Časopisu za zgodo­ vino in narodopisje I—XX (M aribor 1926). Obsega zgodovino Časopisa in Zgodovinskega društva, seznam od­ bornikov, pregled člankov po abecedi avtorjev in stvarno kazalo; to zadnje sta sestavila Jan k o G lazer in K arl P rijatelj. P rav a bibliografija je le tre tji del, toda ni n a posebni višini. Stvarno kazalo je obsežnejše (raz­ m erje z avtorskim 7 : 2). Tudi to kaže n aravnost n a ČZN s kratkim i, bistve­ nim i podatki. O snovna gesla im ajo še d o datna podgesla. Po obsegu je Kazalo CZN seveda m anjše kot Re­ pertorium , saj je tu d i gradiva m anj. Izrazito bibliografsko usm erjeno je Kazalo k zgodovinskim publikacijam M uzejskega društva za Slovenijo, ki ga je sestavila dr. M elitta Pivec-Stelfe (L ju b ljan a 1939). Z ajem a M itteilun­ gen des M usealvereins für K rain (1898—1907), Izvestja M uzejskega dru­ štva za K ranjsko (1891—1907), torej tu d i tista leta, ki jih je G ratzy izpu­ stil), Carniolo (1908—1909, 1910—1919) in G lasnik M uzejskega dru štv a za Slovenijo (1919—1939); povsod izpu­ šča naravoslovne spise. G radivo (1421 enot) je strokovno razdeljeno n a štiri glavne skupine, potem p a še naprej n a pododdelke, ožje specializacije. V zadnji stopnji članki niso razvrščeni po abecedi, tem več kronološko, k ar nekoliko m oti. Na koncu je avtorsko kazalo in pa »dodatek«, ki obsega naslove ocenje­ nega časopisja in an onim nih del te r osebe, o k aterih članki govore; »do­ datek« je torej m alo več kot pred­ m etno osebno kazalo. K azala ne ka­ žejo narav n o st n a časopise, tem več n a enote v bibliografiji. Po obsegu je kazal precej m a n j; razm erje je 1 : 15 v korist bibliografiji. K er ni biblio­ grafskih opomb, je ostalo m arsikaj skrito, m edtem ko sta prvi dve deli te stvari reševali s preciznim pred­ m etnim kazalom. Bili bi krivični, če bi m erili s ta ­ rejša dela z d anašnjo prakso in da­ našnjim stan jem bibliografije. Na­ sprotno, ugotoviti m oram o, da sta tako G ratzyjevo kot G lazer-Prijate- ljevo kazalo za svoj čas pom em bno delo in še danes odlično pom agalo. Tudi o delu dr. Steletove lahko brez la sk a n ja zapišemo, da sodi po siste­ m atični ureditvi in teh n ičn i stran i vpisov med naše bibliografske tem e­ lje. Seveda bi danes to gradivo obde­ lali m orda malo drugače, toda vmes 109