URN_NBN_SI_DOC-DUCSR9MU

nih delavcev, vidimo, da so le-ti izhajali in še današnji izhajajo iz najrazličnejših študijskih vrst in poklicev, in sicer pretežno po neustaljenih, nekako slučajnih in celo nenameravanih poteh. Z dru­ gimi besedami: naši bibliotečni de­ lavci prihajajo v popolnoma nov poklic, v notvo okolje, ne da bi jih prej z njim vezalo nekaj slkupnega — namen, predhodni študij, tratli- eija, enakost osnovnih gledišč, tj. vse tisto, kar tvori bistvo nujne enotnosti im celovitosti kake stroike. Jasno je, da imaim tu v prvi vrsti v mislih visoko kvalificirani kader bibliotekarske stroke, ki zaradi po­ manjkanja prej navedene osnovne enotnosti ni vedno mogel usmerjati raizvoja te stroke v popolnem skladu z dejanskimi potrebami, kakor tudi v korak z razvojem stroke po svetu. Ne gre za to, da bi tem bibliotečnim delavcem, v preteklosti in sedanjosti, s tem odreikalli dobro voljo in številne zasluge za razvoj našega knjižni­ čarstva, ker je bil, kot vsi drugi pojavi, tudi ta pogojen v prvi vrsti z določenimi družbenimi razm era­ mi in pojmovanji. Ne glede na to, da so naši visoko kvalificirani ibi- bliotečni delavci ob prihodu v knjižnico že s seboj prinesli nag­ njenost in določene obveznosti do svojega osnovnega poklica in stro­ kovnosti, leži vzrok prej navede­ nemu pojavu (kair spada dejansko že v tretjo skupino komponent pri analizi stanja bibliotočmih delav­ cev) zliast i v nespodbudnem odno­ su družbe do knjižničarske streike, v kateri se sposobnejši in ambici­ oznejši človek, zaradi njene seda­ nje majhne veljave in še elemen­ tarnega stanja, neprimerno teže uveljavi kot v drugih dejavnostih, in sicer moralno pa tudi ekonom­ sko. Kot vsaik poklic, taiko zahteva tudi bibliotekarslki celega človeka, in zato je velika škoda, če ravno najsposobnejši pripadniki te stro­ ke niso, zlasti v preteklosti in v določeni manjši meri še v sedanjih že veliko boljših okoliščinah, mogli najti popolne vsebine in zadostitve svojim delovnim sposobnostim in ambicijam v svojem bibliotekar­ skem pokdicu. Strrikovno in teh­ nično delo v najožjem smislu ostaja slej ko prej pretežno le na ramenih srednjih in nižjih kadrov. S strani višje kvalificiranih in po predpo­ gojih sposobnejših kadrov pa lahko beležimo vse premalo vpliva na teoretični in strokovni razvoj naše stroke, zlasti v obliki tehtnih pre­ davanj, strokovnih razprav in te­ meljnih strokovnih publikacij. Ce pogledamo v veliki svet, bomo videli precej drugačno sliko. Po­ navljam: ta pojav ni zgolj ali mor­ da predvsem krivda obravnavanih bibliotečniih delaivcev samih, tem­ več v prvi vrsti posledica drugih pogojev, ki jih v tem zapisku ne moremo izčrpati, temveč jih samo grobo nakazati. Iz do sedaj povedanega je očitno, da smo pri svojih izvajanjih imeli v prvi vrsti (vzemimo oibičajni, če­ prav ne vedno popolnoma uteme­ ljeni izraz) znanstveno knjižničar­ stvo. Ce pa pogledamo naše ljud­ sko knjižničarstvo, borno ugotovili nepregledno vrsto večinoma ne­ znanih 1 j udskoprosvetnih in drob­ nih kulturnih delavcev, ki so se ukvarjali z našim ljudslkim knjiž­ ničarstvom, in sicer vse do današ­ njih dni, nepoklicno ter večinoma nepriznani in nenagrajeni, aili pa, razen prav redkih izjem, zelo sla­ bo nagrajeni. Tu nastopa torej pro­ blem, ki je podoben prej navede­ nemu — samo v obratnem smislu: da se namreč ljudje, ki pripadajo drugim poklicem, udejstvujejo v bibliotekarski dejavnosti. Tudi to je sicer koristno, vendar pa — zlasti perspektivno gledano — ne­ pravilno. Sicer lahko s ponosom gledamo na preteklost našega ljud­ skega knjižničarstva in na njego­ vo izredno pozitivno vlogo v kul­ turnem razvoju našega naroda,