URN_NBN_SI_DOC-DUCSR9MU

3. moralni in ekonomski položaj hibiiotičnih delavcev v naši družbi in perspektive razvoja. J asno je, da so navedene tri kom­ ponente, že če jtih ločeno obravna­ vamo, zelo zapletene, toliko bolj pa še, če jih obravnavajmo v celoti in v medsebojni povezavi, k ar je neizogibno. Sistematično in izčrpno obravnavanje navedenih treh sku- pin vprašanj daleč presega namen tega zapiska, ki naj na vso nave­ deno problematiko vrže zgolj splo­ šen pogled, in siicer z namenom, da pri vseh vprašanjih izlušči vsaj jedro problema in da pri tem po možnosti postavi kolikor toliko oprijemljive zaključke. Ce vzamemo najprej prvo sku­ pino vprašanj — pridobivanje, iz­ vor in strukturo naših bibliotečnvh k tulr o d — pridemo kmalu do pre­ cej nenavadne ugotovitve, da ima pri nas samo knjižničarstvo p rav­ zaprav veliko starejšo in globljo tradicijo kot pa pripadniki te stro­ ke, tj. knjižničarski poklic kot tak. Radi se pohvalimo z nekaterimi zelo starim i knjižnicami (znanstve­ nimi, samostanskimi, plemiškimi ildr.), ki segajo v dobo pred 19. sto­ letjem, vendar p a pri tem bolj red­ ko poznamo knijžničnrje, ki so v teh knjižnicah delali. V 19. sto­ letju, ki je pravzaprav rojstno sto­ letje našega narodnega knjižničar­ stva, je položaj v tem oziru sicer nekaj boljši, vendar kljub temu še ne v tem smislu, da bi bil bibliote­ karski priklic uvel javi jen in spošto­ van. Tako na prim er sicer vemo, da je Matija Cop delovali v nekda­ nji ljubljanski licejski knjižnici, da je bil ravno tam skriptor tudi Eram Levstik, in vendar, čeprav je bili to njun redni poklic, sta obadva velmoža naše kulture pomembna zaradi dejavnosti, ki ima prav malo zveze z njunim tedanjim po­ klicem. Popolnoma nedotaknjeno je vprašanje, kako sta ta dva po- mebaa stebra naše kulture svoj bibliotekarski poklic sploh oprav­ ljala in koliko je naše bibliotekar- stvo — vzeto v ožjem strokovnem smislu — z njima posebnega pri­ dobilo. Vzel soin dva najbolj izra­ zita primera iz starejše dolbe, če­ prav je takšnih primerov v prejš­ njem stoletju, do prve svetovne vojne, med dvoma vojnama in vse do današnjih tl ni zelo veliko. Vsakdo, ki količkaj pozna našo kulturo in knjižničarstvo, si lahko brez težav prikliče v spomin celo vrsto takih in podobnih primerov. Tako stanje, v preteklosti in v precejšnji meri tudi v sedanjosti, nas pripelje do kaj presenetljivega zaključka: da naši bibliotečni de­ lavci, im sicer ravno najsposobnejši in najbolj kvalificirani, razdajajo precej svojih moči sicer zelo ko­ ristno, toda vendarle izven knjiž­ ničarstva in ne v njegovo nepo­ sredno korist, tj. v svojem osnov­ nem poklicu. Takih primerov je v dirugili poklicih kaj mailo, in če so, potem so to zgolj izjeme. Zato pa se v naših visoko kvalificiranih po­ klicnih krogih toliko bolj dvigajo redki liki izrazitih bibliotekarjev kot npr. Avgusta Pirjevca, Pavla Kalana in še nekaterih drugih v znanstvenem ali pa npr. Matije Rodeta v ljudskem knjižničarstvu, ki so svoje najboljše sile posvetili ravno raizvoju naše stroke v naj- ožjem smislu. Na vprašanje, kje je tu jedro problema, bomo poskušali odgovo­ riti takole: Zgoraj navedeno vprašanje, tj. uhajanje naših ravno najsposob­ nejših bibliotečnih delavcev na druga izvenknjižničarska področja, sem vzel kot prvo namenoma, kor menim, da je ta pojav bil in je še vedno zelo značilen v našem knjiž­ ničarstvu in da je dejansko le za­ koniti rezultat, nekakšen »finalni izdelek« drugih, globljih in v ve­ liki večini objektivnih vzrokov. Ce namreč pogledamo način pri­ dobivanja in izvor naših bibilioteč-