URN_NBN_SI_DOC-DU3HECIN

Sanje v šestih jezikih Daniela Candillari, edina slovenska glasbenica Fulbrightova štipendistka - Novosadčanka, ki je preko Maribora, Gradca, Dunaja, Indiane, Montreala prispela v mariborsko Opero morali slediti. A edino, kar sem hotela delati, je biti na odru, iz- vajati glasbo, jo posredovati. Moja profesorica tedaj ni bila preveč navdušena nad temi mojimi idejami in ideali. Od malega sem glasbo razumela in hotela 'povedati' na svoj način," pravi. V Maribor se je preselila 13- letna, začela je sredi leta hoditi na osnovno šolo Prežihovega Voranca. Lepo so jo sprejeli, niti besede slovensko ni znala. "Nobenega posebnega tretma- ja nisem imela. Ko sem prišla 8. junija 1992, so dan kasneje zaprli mejo s Srbijo, ujela sem zadnji vlak. Še dva tedna šole sta bila in doma smo se odločili, da vseeno začnem hoditi v šolo zaradi slovenščine, pa tudi, da bi spoznala bodoče sošolce in sistem šolanja v Sloveniji. Pisala sem takoj drugi dan narek, za- pisala sem vse, kar sem slišala, tudi vejice. Nisem imela pojma, kaj je vejica. Ines Petek, danes baletka, je sedela ob meni in mi pomagala. Bilo je težavno, a zabavno. Po osnovni šoli sem odšla kar v Gradec, na Musik Hochschule. Na svojo roko sem šla na sprejemce in jih naredi- la. Takrat je v Gradcu študirala lepa skupina mladih slovenskih glasbenikov - Adriana Mag- dovski, Bernarda Bobro, Mate Bekavac, Matjaž Stopinšek, Sabina Cvilak, ki so zelo aktiv- ni in uspešni na domači glasbe- ni sceni in v tujini. "Moj prvi profesor je bil Thomas Duis, nemški pianist, ki je sam ogromno koncertiral. Sledila je Japonka Ayami Ikebo, naučila me je tehničnih trikov, potrebnih za pianistke z ma- jhnimi rokami, kot jih imam. Nekaj časa sem bila še privatno pri Paulu Guldi na Dunaju, sinu Friedricha Gulde." MELITA FORSTNERIC HAJNŠEK Operne hiše po vsem svetu so postale pribežališča kozmo- politskosti, saj dejansko ni niti ene več - od Singapurja do Van- couvra, kjer ne bi vladal med vajami pravi babilon. Tudi "mariborska Novosadčanka" Daniela Candillari, od leto- šnjega junija vodja zbora Opere SNG Maribor, ima silno zanimi- vo, bogato biografijo za svoja mlada, trideseta leta. Samo podatek, da je bila prva glas- benica pri nas, ki je prejela pre- stižno Fulbrightovo štipendijo in znanstveno štipendijo TED, je zgovoren. Da zna tekoče šest jezikov, da je njena ustvarjal- na in življenjska pot segala od Srbije preko Slovenije, Avstrije do ZDA in Kanade, so zanjo sa- moumevne, naravne reči. Širila je polje svojega zanimanja od klasične klavirske igre do jazza, od jezikov do filmske glasbe, korepetitorstva in vodenja zbora. Koncertna pianistka si ni želela postati nikoli, čeprav je v pianizmu prodrla daleč. Diplomirala in magistrirala je iz klavirske igre na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, magisterij iz jazzovskih študij je pridobi- la na Indiana University School of Music, doktorat iz muzikolo- gije na dunajski univerzi. Kot strokovnjakinja za dikcijo in lektorica zlasti za francoščino in nemščino je delala na odrih od Skandinavije preko Azije do ZDA. Nazadnje je napisala glasbo za predstavo Ženska, ki sem ji bral v Drami SNG Maribor. V filmski glasbi občuduje Al- e x a n d ra Desplata, Gabriela Yareda in Daria Marianelli- ja. Ne verjame, da bosta kriza in e l e k t r o n s k a, s i n t e t i č na glasba ogrozili kdaj avtorsko v filmu. Doslej je bila kot pia- nistka in asistentka dirigiran- ja angažirana v Bloomingtonu, na Lyrique-en-Mer, na poletni operni delavnici v Oslu, na In- ternational Vocal Arts Institute v Montrealu, AIMS v Gradcu, festivalu B r e v a rd Music v Severni Karolini. Vrhunska opera in namizni tenis v družini Njeno rojstno mesto je Novi Sad, njena družina športno- umetniška. Babica je bila ugle- dna mezzosopranistka Jelena Ječmenica v Nacionalni operi v Novem Sadu, po poreklu Rusi- nja. Daniela je v Operi odrašča- la. Mama, Tatjana Ječmenica, je bila večkratna jugoslovan- ska in evropska prvakinja v namiznem tenisu. Tudi oče je bil športnik. Starši so kmalu ugotovili, da mlajša hči ni za šport, šla pa je v ples in glasbo. Spomni se "svoje" prve pred- stave v novosadski Operi - Kneginje čardaša, ki jo je znala vso na pamet, preden je sploh brala note. S petimi leti se je začela učiti klavir. Vedno jo je motilo vadenje enega in istega giba pri skladbicah, ki so tra- jale tri takte. "Spomnim se, da sem sestrine posnetke Kneginje čardaša in Carmen na kasetah poslušala cele ure in melodije začela iskati na klavirju. Bilo je kontraproduktivno mojemu tedanjemu klavirskemu znanju in šolskemu sistemu, ki smo mu Daniela Candillari: "Od malega sem glasbo razumela in hotela 'povedati' na svoj način." 2 0 00 študentov glasbe na univerzi Pri enaindvajsetih je odšla na doktorat na Dunaj. Sledila je Fulbrightova štipendija in odhod na Indiana University School of Music v Blooming- tonu, eno od desetih najbolj- ših univerz za glasbo na svetu. "Na intervjuju za Fulbrighta so me vprašali, zakaj sem napisa- la tri šole, na katere bi rada šla - Indiana, Michigan State Uni- versity in Manhattan School of Music. Izbrala sem po progra- mu in profesorjih. Nekdo iz komisije me je vprašal, zakaj ne Juilliard, pa sem rekla, da ni zame. V Indiani sem ostala pet let, dve leti sem delala ma- gisterij iz jazz klavirja in hkrati še kot asistentka v tamkajšnji Operi. Po koncu študija sem odšla čez poletje na festival v Montreal. Indiana me je po- novno poklicala na produkcijo Straussove Arabele s takratnim dirigentom Klauspetrom Se- iblom. Ponudili so mi službo v Indiani, dve leti sem bila na opernem oddelku." V India- no se rada vrača, tudi letos so ji ponudili zaposlitev, a je raje v Mariboru. V Indiani 2 0 00 študentov na univerzi študira glasbo, skupaj je vseh 30 tisoč. Pevskega oddelka je 17 klas - samo za petje 350 študentov. Univerza ima svoj teater - Mu- sical Art's Center, v njem se od septembra do maja zvrsti šest oper, poleti pa še ena opera in muzikal. Vmes je še mnogo komornih, filharmoničnih in simfoničnih koncertov. V In- diani imajo štiri orkestre, za vsako opero povabijo enega gosta dirigenta in režiserja. Nekoč je v Indiani za jazz kvin- tet prelila pesem "Ne volim januar" rojaka Dordeta Bala- ševica v klasični jazz in ga pri- družila dvanajstim drugim jazzovskim skladbam. Kje se je učila voditi velike korpuse, kot je operni zbor? "Vse, k ar s em se n a u č i l a, je prišlo skozi delo. Imela sem srečo, da sem sodelov- ala z različnimi umetniki z raznovrstnimi pristopi. Tudi pri d i r i g i r a n ju s em i m e la i z j e m ne m e n t o r je (Marko Letonja, David Effron, Klaus- peter Seibel), od katerih sem se naučila, kaj dirigenti, vodje kateregakoli korpusa morajo n a j p r ej s a mi n a r e d i t i, in potem način, kako se to pren- ese na ljudi. V glasbi je najbolj p o m e m b na k o m u n i k a c i j a. Glasbeniki se lahko veliko naučijo iz psihologije športa. Na Julliardu je profesor športne psihologije, Don Green, ki se ukvarja tudi s psihologijo glasbenikov. Podobni sta, oboji potrebujemo disciplino, moč, zdravo prehrano. A vsega ni mogoče predvideti. Psihologija tekme in pripravljenosti nanjo je težavna," pravi. Znanje je zanjo najpomembnejše pri av- toriteti dirigenta. "Veliko časa sem prebila z različnimi di- rigenti - ob znanju prineseš energijo v orkester. Pri dirigi- ranju je mnogo bolj od tehnike p o m e m b na osebnost, pa če vodiš zbor, veliki ali komorni orkester. Dirigenti, o katerih največ slišimo, so zmeraj tisti, ki so skozi glasbo imeli kaj povedati." V zadnjih letih se intenziv- no posveča multimedijskim projektom: švedski baritonist Hakan Hagegard jo je povabil k izvedbi projekta Dominicka Argenta Iz dnevnika Virgin- ie Woolf in Tureja Rangstro- ma. Delala je recital z Orjanom Hartveitom, videoprodukci- jo s Pablom Rodriguezom in Tedom Straussom ter produk- cijo za program Bravo Channel (Montreal) za TV-serijo Shake- speare v besedah in glasbi. Koga od sodobnih opernih skladateljev bi na mariborskem odru z veseljem videla? Osval- da Golijova, ki je v Ameriki zelo znan in bi ga publika tudi tukaj gotovo odlično sprejela. Njegova opera Ainadamar je zelo rudimentarna in zanimi- va. Tana Duna v Metropolitan- ski operi in njegovega Prvega imperatorja s Placidom Do- mingom si je ogledala. ''Opero, t a ko kot v s a ko u m e t n o s t, moramo prilagoditi mlajšemu občinstvu.'' Kako sprejema n e n e h ne odhode po svetu, bivanja v različnih mestih? "Brez prob- lemov, nikoli se ne sprašujem, ali bom zmogla. Nikoli ni bilo travmatično nikjer zame. V vsakem mestu se prilagodim." In v katerem jeziku sanja? "V različnih. Vsak jezik ima svoje specifike tudi v emocijah, pri jedi, pijači, kako spimo, kako se pogovarjamo o vremenu. V vsakem jeziku prevzamem tudi razpoloženje. Začela pa sem se učiti različnih jezikov, ker sem bila nezadovoljna s prevodi lit- erarnih del." Nikoli je ne muči občutek izkoreninjenosti in ne dela drame iz t(ake)ega načina življenja. Nasprotno, uživa v njem. KOLEDA R 1 HOROSKOP DANES GODUJETA: Ivana, Amalija Ime Amalija izhaja iz nem- ščine in ga razlagajo kot skrajšano obliko iz german- skih dvočlenih imen, ki se začenjajo z Amal-. Pomen sestavine amal ni čisto jasen. Verjetna je pridevni- ška izpeljanka iz korena am z domnevnim pomenom "priden, delaven". REKLO ZA DANES: Ne besede, temveč dela go- vorijo. ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN: i 1821 - t Rodil se je franco- ski pisatelj Gustave Flaubert (umrl leta 1880). 1863 - Rodil se je norveški slikar Edvard Munch (umrl leta 1944), klasik severnja- škega ekspresionizma. 1884 - Umrl je Janez Wolf, slovenski slikar, predstav- nik cerkvenega slikarstva nazarenske smeri. 1888 Rodil se je slovenski kipar Ivan Napotnik (umrl leta 1960). 1892 - Rodil se je sloven- ski zgodovinar Milko Kos (umrl leta 1972). 1901 - Gugliemu Marconiu je uspel brezvrvični prenos sporočil prek Atlantika. 1913 V muzej so vrnili sliko Mone Lise, ki so jo leta 1911 ukradli iz pariškega muzeja Luvre. 1915 - Rodil se je ameri- ški filmski igralec in pevec Frank Sinatra (umrl leta 1998). 1963 Kenija je razglasila neodvisnost. 1979 - Rodezija se je preime- novala v Zimbabve. OVEN Ne nasedajte govoricam, ki so vas že velikokrat spravi- le ob živce, saj veste, da jih vodi samo škodoželjnost. BIK Manj poslušajte druge in njihove nasvete in se raje ravnajte po svoji pameti, saj nikomur ničesar ne dol- gujete. DVOJČKA Nekdo bo poskušal ponov- no zvezati pretrgane niti, vi pa o tem dobro razmislite, saj imate slabe izkušnje. RAK Neki dogodek vas bo pre- vzel, vendar boste pozabili, da je trenutno zatišje zelo varljivo, za sožitje je potreb- no več. LEV Jemali si boste več svobode, kot je boste pripravljeni na- kloniti drugim. Nimate iz- ključne pravice do nje! DEVICA Včasih bi lahko prisluhnili tudi komu drugemu, ne le svojim željam, in poskušali druge tudi razumeti. TEHTNICA Vaše ravnanje vam bo spre- gledal tisti, ki vam je vajen gledati skozi prste. Pazite, usodna napaka je lahko samo ena. ŠKORPIJON Nekdo bi vam jo moral po- šteno zagosti, da bi morda spregledali in uvideli, kje delate usodne napake. STRELEC Nič vam ne bo pomagalo vztrajno pihanje na dušo, nepoboljšljivi ste in pušča- te, da življenje teče mimo. KOZOROG Dolgčas vam bo po nekom, od katerega ste se morali za nekaj časa ločiti. Morda je čas za temeljit premislek. VODNAR Uspehi v zadnjem času vam bodo dali krila in voljo do dela. Prav je tako, potrebni ste temeljite spodbude. RIBI Malo se boste unesli in manj sitnarili. Srečo imate, da drugi vašo slabo voljo prenašajo z dobro voljo. SESTAVIL MARKO NAPAST ZDRAVILI- ŠČE SEVERNO OD CELJA OTOČJE JUŽNO OD JAPONSKE OBALE PREBIVALCI MAROKA VARNOSTNO RAZSTRE- LIVO ZA RUDNIKE AM. FILM. IGRALKA BULLOCK AFROKARIB- SKI PESNIK ADAMS) OMAMLJE- NJE ZELENICA V PUŠČAVI PLEMIŠKI NASLOV 1538 MADŽARSKI PESNIK IN PISATELJ (LAJOS) OTOK V KURILIH (OSTROV ATLASOVA) ANGL. FILM. IGRALKA (OSKAR LETA 2006) DEL GOBE NEKD. ELIT- NI TURŠKI VOJAK LADIJSKA ZA ŽIVILA KLJUKA KRILO RIMSKE LEGIJE MORSKA DEKLICA V DISNEYEVI SLIKANICI KLICANA BARVA PRI KARTANJU M NOVAK HRVAŠKI SKLADATELJ (KRSTO, 1888-1965 GRŠKA BOGINJA ZMAGE ITALIJANSKI SKLADATELJ (ANAGRAM: SATIR) NEZNANKA V MATEMA- TIKI LETALO ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV KLEMENT JUG VERDIJEVA OPERA MISTER DANIEL IVERNEL OČKA UŽITNA GOBA, JEZDNA ŽIVAL STARA ŽENSKA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Cesarec, Apenini, piment, okit, Ra, tun, met, Eratosten, Rono, Dors, EP, Kolowrat, marof, Satie, Mae, amarone, Arp, Gardner.