URN_NBN_SI_DOC-DM0NSROQ

Knjižnica 41 (1997)2/3 1. Uvod Knjižnica je javna kulturna ustanova, v kateri se knjižničarji dnevno srečujemo z novimi, aktualnimi problemi, s tem seveda z novimi izzivi. Pred te izzive nas vsakodnevno vodijo bralci z enkratnimi ali redko ponovljivimi informacijskimi, strokovnimi, socio-psihološkimi problemi. Potreba po up- orabi knjižnice in potreba po informaciji se jasno kaže v vseh družbenih sredinah, ne glede na starost, izobrazbo, etnično pripadnost in ostale družbene determinante človeštva. Posamezniki obiščejo knjižnico zaradi želje po strokovnem izobraževanju, hkrati pa lahko svoje pridobljeno znanje širijo v umevanju umetnosti, naravoslovnih in humanističnih ved in na ta način bogatijo svoje osebno življenje in znanje. Knjižnica je ustanova, ki s svojim knjižničnim fondom, strokovnim in leposlovnim, z informacijsko službo, računalniško podprtimi sistemi, uresničuje želje in potrebe po znan- ju. Večina ljudi obiskuje knjižnico prav zaradi njene osnovne storitvene dejav- nosti, del populacije bralcev pa zahaja vanjo tudi zaradi drugih motivov in interesov, kot so spremljanje novih idej, raziskovanje, želja po potešitvi umetniških interesov in podobno. Vsi ti začutijo knjižnico tudi kot ustanovo, ki poleg svoje osnovne dejavnosti opravlja tudi funkcijo kulturnega središča in posredovalca kulture v širšem pomenu besede. Kultura je širok pojem, saj "sodi v kulturo vse tisto, kar je človeški duh v preteklosti doživel in predal opredmeteno naslednjim pokolenjem vse do današnjega dne. Nadalje sodi v kulturo zmožnost sodobnega pokolenja, da s podoživljanjem vsega tega zaklada črpa svojo duhovno hrano za čim bolj človeško življenje. In končno dodaja vsako pokolenje v kulturni zaklad svoj ustvarjalni prispevek." 1 Zato bi morali biti knjižničarji mnogo več kot čuvarji knjig, več kot zbiralci knjig v knjižnicah. Hraniti knjige, jih posredovati in približati bralcem je veliko in humano dejanje, ni pa dovolj, saj se mora knjižničar zavedati, da je neke vrste "kulturni poslanec". Spremljati mora novosti na področju bibliote- karstva, primerjati delo s svojimi kolegi v isti ustanovi in zunaj nje in iskati inovativne rešitve za svoje delo. Vse to je pogoj, da bo knjižničarstvo v svoji sredini zastopal strokovno in kvalitetno, kar pa je zopet pogoj za organizacijo dodatne ponudbe knjižnice. _ _ , 1 Ramovš, joze: Temeljno človekovo duhovno dogajanje. Ljubljana: Založništvo slovenske knjige, I 5 6 1990,111