URN_NBN_SI_DOC-DJRTHGHV
torja članka ugotavljata, da je prav katalog, ki naj bi bil ključ k zalogam knjižnice, le prevečkrat nepremostljiva pregrada med bral cem in temi zalogami. Vzrok vi dita predvsem v tem, da se kata logizacija slej ko prej obravnava le kot bibliografsko-tehnični pro blem, ne pa kot problem komuni kacije — to obsežno in nadvse ak tualno področje ostaja že zmerom neraziskano. Avtorja poudarjata, da bi bilo treba vse delovanje knjižnic usmeriti k potrebam bral cev, tako da katalogi ne bi bili sa mo bibliografsko natančni, ampak tudi za bralca uporabni; uvesti bi bilo treba pomoč bralcem, ki naj bi neposredno dopolnjevala druge re ferenčne pripomočke v knjižnici. Vsekakor pa je vsakršen poskus, povečati uporabnost knjižnice, tve gan brez temeljito izvedenih pred hodnih raziskav in anket. Četrta številka revije je skoraj v celoti posvečena enotni temi — vzgoji in izobrazbi knjižničnega in informacijskega kadra. O tem vprašanju govori vrsta prispevkov, podprtih z zanimivimi statistični mi podatki, in urejenih tako, da vsak izmed njih obravnava vzgojo kadrov za določen tip knjižnice — od ljudskih knjižnic do informa cijskih centrov v industriji. Obse žen je zlasti prispevek o vzgoji ka drov za univerzitetne knjižnice in o kvalitetah, ki naj bi jih taka izobrazba dajala. Serija se zaklju či s pregledom današnjega stanja v vzgoji naraščaja za specialne knjižnice in informacijske centre v Veliki Britaniji. Katarina Bogataj 220
RkJQdWJsaXNoZXIy