URN_NBN_SI_DOC-DA1J8OD9

Zgoraj navedeni podatki, dosegljiva infrastruktura in cilji inštitutov so motivirali strokovnjake za izmenjavo informacijskih virov in gradiv. Tako je delhijski inštitut organiziral seminar za knjižničarje inštitutov 23.3.1986, da bi se pogovorili in premislili o izmenjavi informacijskih virov in gradiv, od katere bi imeli vsi koristi. Priporočila bo obravnaval referat. Tako lahko rečemo, da je izmenjava informacijskih virov in gradiv koncept, ki temelji na zdravem principu daj dam. Knjižnice, ki skupno posredujejo svoje usluge in gradiva, lahko popolnoma ustrežejo potrebam svojih uporabnikov, in to s kar najbolj razumnimi stroški. Področja izmen­ jave informacijskih virov in gradiv: □ centralni katalog □ pridobivanje knjig in časopisov □ publikacije □ razvoj zbirk □ katalogizacija □ selektivna diseminacija informacij □ signalno informiranje Vloga avtomatiziranih knjižničnih mrež Brez dvoma ima avtomatizirana knjižnična mreža velike možnosti za izboljšanje izmenjave informacijskih virov in gradiv ter nudenje uslug velikemu številu prebivalstva v različnih krajih s pom očjo med seboj povezanih komunikacijskih kanalov. Razvite dežele že okušajo sadove takih mrež. Da bi obdržali korak z moderno informacijsko tehnologijo, so na inštitutih začeli razmišljati tudi o avtomatizaciji knjižničnega poslovanja. Po nasvetu indijske vlade je DSIR vzpostavil stalni odbor za sistem znan­ stvenih in tehnoloških informacij. Ta je priporočil posebna merila za boljšo izmenjavo informacijskih virov in gradiv. Podvajanju naročil dragih časo­ pisov, kot npr. Chemical abstracts and reports, bi se lahko v okviru tehnoloških inštitutov izognili, če bi imeli ustrezen mehanizem za izme­ njavo informacijskih virov in gradiv. Knjižnica. Tematska št. IATUL 1989 79