Kazalo.pmd

9 Kavčič - Čolić, A. Uvodnik v tematsko številko hrambe EAG, v skladu z 59. členom Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivske- ga gradiva ter arhivih (ZVDAGA). Namen študije je bil opredeliti in ovrednotiti različne načine izvedbe arhiviranja gradiva, ki je izvorno nastalo v elektronski obliki (študija torej ne vključuje digitalizacije kulturnih vsebin), skladno z za- konskimi določili, standardi, tehnološkimi trendi in dobrimi praksami na po- dročju arhivske stroke v svetu. Konec leta 2009 so izvedli še analizo stanja slove- nske javne arhivske službe in letos postavili strategijo razvoja slovenskega javnega elektronskega arhiva ( e-ARH.si) . Dr. Janez Štebe, predstojnik Arhiva družboslovnih podatkov (ADP), in ga. Irena Vipavc Brvar, vodja ADP, že vrsto let skušata rešiti problematiko trajnega ohra- njanja zbranih podatkov iz raziskav. Njun prispevek je analiza, ki sta jo pripravi- la v okviru projekta dLib.siPlus, v kateri predstavljata stanje in perspektivo ADP za digitalno hrambo, arhiviranje in omogočanje dostopa do »surovih podatkov«, ki so rezultat analiz, statistik in drugih raziskav. ADP je osrednji arhiv družboslovnih podatkov, ki pokriva vsa pomembnejša področja družboslovja. V okviru združenja podatkovnih arhivov CESSDA sodeluje s sorodnimi tujimi organizacijami, ki so med najnaprednejšimi pri oblikovanju strategij in izvaja- nju prakse digitalne hrambe. Tudi ADP razvija svoj sistem za skladiščenje na osnovi standarda ISO 14721/2003 (bolj znan kot OAIS). Njihove izkušnje so za- nimive za druge organizacije, ki so dolžne hraniti podatke iz svojih raziskav. Trajno ohranjanje digitalnih virov je področje, ki je šele v razvoju. Slovenski strokovnjaki se zato pogosto ravnamo in zgledujemo po tuji praksi. Največ in- formacij na tem področju je bilo ustvarjenih v angleščini, od koder tudi najpogo- steje prevzemamo izraze, za katere nimamo slovenskih različic. Pri prevajanju izrazoslovja s področja trajnega ohranjanja digitalnih virov ima velik vpliv posamična stroka, ki jih uporablja v svoji praksi. Slovenski prevodi lahko pripo- morejo k razumevanju področja, vendar lahko vnesejo tudi zmedo in ustvarijo nesporazum med strokami. Torej, na področju trajnega ohranjanja digitalnih vsebin bi potrebovali usklajevanje terminologije iz različnih strok ali, kot nava- ja dr. Miroslav Novak v svojem prispevku, semantično »interoperabilnost«, ki bi nam pomagala pri sporazumevanju in sodelovanju. V nadaljevanju je predstavljena problematika trajnega ohranjanja različnih digital- nih vsebin. Dr. Matija Ogrin, mag. Petra Vide Ogrin iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ter dr. Tomaž Erjavec in Jan Jona Javoršek iz Instituta »Jožef Stefan« predstavljajo postopke hranjenja elektronskih znanstvenih izdaj in besedilnih korpusov, ki jih ustvarja- jo in objavljajo na spletnih straneh SAZU. V njih se povezuje več sodobnih teh- nologij za procesiranje in hranjenje elektronskih besedil. Multimedijske vsebine vsebujejo različne vrste zapisov in zahtevajo speciali- zirane pristope, ki se nanašajo tako na vsebino kot na nosilce, metapodatke in