Kazalo.pmd

Knjižnica 55(2011)1, 7–12 8 prvimi začeli preizkušati različne metode trajnega ohranjanja, so se učili na svo- jih napakah. Zato imajo veliko več izkušenj in znanj s tega področja in lahko hitreje presodijo, katere rešitve so trenutno najboljše. Od njih se lahko veliko naučimo. Med njimi so tudi slovenski strokovnjaki in znanstveniki. Že dalj časa je bilo v Sloveniji čutiti potrebo po večjem povezovanju in izme- njevanju dognanj in praks različnih strok. Nekatera njihova prizadevanja pri re- ševanju in ohranjanju dostopa do slovenske kulturne in znanstvene digitalne dediščine smo slišali že na prvi »Slovenski konferenci o trajnem ohranjanju digitalnih virov«, 17. 9. 2010 v Ljubljani (http://www.dlib.si/todv/konferenca/ okonferenci.aspx) 1 . Namen pričujoče tematske številke je pridobiti poglobljeno razumevanje stanja trajnega ohranjanja digitalnih virov v Sloveniji. Zbrali smo temeljna teoretična izhodišča in najnovejše izsledke, ki jih predstavljajo raziskovalci s področja knjižničarstva, arhivistike in informatike. Vse tri dejavnosti imajo veliko skup- nih točk glede uporabe metod in strategij pri trajnem ohranjanju vsebin različnih vrst zapisov (besedila, podatki, avdio in video zapisi itd.), kakor tudi pri ohra- njanju infrastrukture, ki omogoča varno skladiščenje in ohranjanje trajnega dostopa do digitalnih vsebin (nosilci zapisov, računalniški programi in sistemi za arhiviranje). Pri izbiri prispevkov smo skušali zajeti različne vidike razvoja tega področja. Prvi trije prispevki nakazujejo na to, kako knjižničarji in arhivisti pristopamo k problematiki trajnega ohranjanja elektronskih publikacij, elektronskega doku- mentarnega gradiva in podatkov v digitalni obliki, pridobljenih v okviru različnih raziskav. S prvim prispevkom vam predstavljam uvod v celotno problematiko z vidika bibliotekarstva. Med drugim navajam nekaj pomembnejših izhodišč za razvoj področja, poudarjam razliko med knjižničarskim in arhivskim pristopom ter predstavljam razvoj prakse doma in v svetu. Prispevek mag. Tatjane Hajtnik predstavlja dosedanje delo Arhiva Republike Slovenije (ARS) na področju trajnega ohranjanja digitalnih virov. Mag. Hajtnik je članica delovne skupine, ki jo je imenovala ministrica za kulturo z namenom, da pripravi strokovno podlago za izbiro poslovnega modela dolgoročne hrambe elektronskega arhivskega gradiva. ARS je skupaj s tujimi strokovnjaki na po- dročju e-arhiviranja konec leta 2008 izdelal študijo izvedljivosti dolgoročne 1 Konferenco je organizirala Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) kot rezultat projektnega delovnega sklopa A5 – »Razširjanje informacij na področju trajnega ohranjanja digitalnih vi- rov« projekta dLib.siPlus (Nove vsebine in storitve Digitalne knjižnice Slovenije). Projekt dLib.siPlus se je izvajal od avgusta 2009 do septembra 2010 s sredstvi Evropskega sklada za razvoj v okviru javnega razpisa Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za spodbujanje projektov vzpostavitve e-vsebin in e-storitev javnih in zasebnih neprofitnih organizacij.