URN_NBN_SI_DOC-CXW4U2OO

DANES D a r j a Kocbek Proračun EU za leto 2012 bo varčevalen, ugotavlja pristojni evropski komisar Janusz Lewan- dowski. Ta ugotovitev temelji na predpostavki, da se bo v primerja- vi z letošnjim povečal za manj od letošnje inflacije. Ampak dogovor vsebuje tudi klavzulo, da bosta svet EU in parlament dovolila povečanje, če bo zmanjkalo denarja za plačilo računov za projekte, ki jih sofinancira EU. Ta klavzula je pravilna. Evropska komisija ima vsekakor prav, ko poudarja, da je tisto, kar je dogovorjeno, treba plačati. Zaradi neplačila bi bili namreč na slabšem podjetja oziroma državljani, ki jih že tepejo varčevalni ukrepi domačih vlad. Pri tej zavezi kljub temu nekaj manjka. To je sodelovanje nadpovprečno plačanih evropskih funkcionarjev in visokih uradni- kov pri varčevanju. Zlasti evropski poslanci v svojih govorih nepretr- goma ponavljajo, kako jih skrbijo državljani, ki izgubijo zaposlitev, in naraščanje revščine. A hkrati jim niti na misel ne pride, da bi se odpovedali vsaj dnevni- cam. Ob osnovni bruto plači 7665 evrov namreč za vsako sejo, ki se je udeležijo, dobijo še 298 evrov dnevnice. Kot če bi delavec poleg osnovne plače, ki bi jo dobil, četudi se niti en dan ne bi prikazal v tovarni, torej za nič dela, za vsak dan, ko bi le prišel v službo, dobil še dnevnico. Za delavca, ki ga delodajalec ves čas opozarja, da je predrag v primerjavi s Kitajci, je to, da dela za tekočim trakom, delovna obveznost in pogoj, da dobi plačo. Nadpovprečno plačani evropski poslanec pa dobi vsako udeležbo na sejah še posebej plačano. Dokler bo tako, bo vsakršno sočustvovanje poslancev z brezposelnimi in revnimi državljani hipokrizija. Znižanje svojih plač bi solidarno- stno lahko zahtevali tudi evropski komisarji, ki imajo osnovno plačo 20.300 evrov na mesec, in drugi funkcionarji in visoki uradniki, ki imajo na mesec višjo osnovno plačo, kot številni državljani dobijo vse leto za garanje za strojem, v učilnici, bolnišnici, na gradbišču ... Izgovor, da funkcio- narji in uradniki EU o svojih plačah ne odločajo sami, je prav tako hipokrizija. Prav tako je neprepričljivo govorjenje o povečanju postavk za spodbujanje gospodarske rasti in delovna mesta, dokler evropski proračun financira projekte, kakršen je bil recimo tisti, ko je nekdo po Evropi vozil osla, da bi ugotovil različne odzive šolarjev glede na nacionalnost. Glede na domnevno slabo stanje v državi je najbolj presenetljivo, da si toliko politikov v Sloveniji sploh želi v parlament in v vlado . LEVO SPODAJ Dosegli so dogovor o proračunu EU Evropski komisar Lewandowski zagotavlja, da so se države članice in evropski parlament dogovorili za varčevalni proračun EU za leto 2012 DARJA KOCBEK BRUSELJ (OD NAŠE DOPISNICE) Kot se v Bruslju vse pogosteje dogaja, ko gre za pogajanja o denarju, so države članice in evropski parlament sredi noči s petka na soboto dosegli dogovor o proračunu EU za leto 2012. Za plačila iz blagajne EU bo v priho- dnjem letu na voljo 129 milijard evrov, kar je za 1,85 odstotka več kot letos. To je manj, kot znaša letošnja inflacija, ki je oktobra na letni ravni dosegla 3,4 odstotka. Evropski komisar za pro- račun in finančno planiranje Janusz Lewandowski je dejal, da je to v času, ko večina držav članic sprejema var- čevalne ukrepe, varčevalni proračun. So pa za 200 milijonov evrov povečali letošnji proračun, ta denar bo namenjen za spodbujanje gosp- odarske rasti in zaposlovanja. Do- govor vključuje tudi klavzulo, da bo proračun za leto 2012 po potrebi mogoče povečati, če bo zmanjkalo de- narja za odobrena plačila. Komisar Lewandowski opozarja, da se zaključuje veljavno finančno obdobje od leta 2007 do 2013, zato se pospešuje izvajanje projektov, ki jih sofinancira EU, in posledično mora evropska komisija upravičencem zdaj izplačevati višje zneske kot na začetku finančnega obdobja. Zato pričakuje, da bosta svet EU in parlament v celoti upoštevala dogovor in komisiji zago- tovila dovolj sredstev, da bo tisto, kar je treba, lahko plačala. Evropski proračun pred grškim premierjem Lucasom Papademosom (Reuters) Soglasno potrjen V imenu poljskega predsedstva je dr- žavni podsekretar na ministrstvu za finance Jacek Dominik pojasnil, da so države članice v okviru sveta EU do- govor potrdile soglasno. Pri znesku za plačila je v pogajanjih prevladalo sta- lišče sveta EU oziroma držav članic, ki so zahtevale, da ta v primerjavi z le- tošnjim proračunom ne sme biti višji od 2,02 odstotka oziroma sme doseči največ dobrih 129 milijard evrov. Evropski parlament je želel, da bi bilo za plačila v prihodnjem letu na voljo 133,1 milijarde evrov, kar je za 5,23 odstotka več kot letos. Evropska ko- misija je predvidela 132,7 milijarde evrov, kar je za 4,9 odstotka več kot letos. "Želeli smo pokazati, da EU deluje" Za obveznosti bo na podlagi dogovo- ra v letu 2012 na voljo 147,2 milijar- de evrov. To je znesek, za katerega je mogoče objaviti javne razpise in skle- niti pogodbe. V tem primeru je prevladalo stali- šče evropske komisije, ki je predlaga- la 147,4 milijarde evrov, in evropskega parlamenta, ki je predlagal 147,8 mi- lijarde evrov. Svet EU je v svojem sta- lišču za pogajanja predlagal 146,2 milijarde evrov obveznosti. Alain Lamassoure, predsednik odbora za proračun v evropskem parlamentu, je dejal, da je dogov- or kompromis, zato nihče ne more biti povsem zadovoljen, a v sedanjih razmerah je pomembno, da je bil do- govor dosežen. "Želeli smo pokaza- ti, da EU deluje, da je vseh 27 držav članic sposobnih doseči kompromis, kljub velikim težavam," je dejal. Svet EU bo predlog proračuna za leto 2012 predvidoma formalno potrdil 30. novembra, evropski parla- ment pa 1. decembra. Svečke v spomin in opomin Slovenija se je s prižiganjem svečk spomnila na žrtve prometnih nesreč na slovenskih cestah umrlo 6450 ljudi. V svetu letno za posledicami promet- nih nesreč umre 1,2 milijona ljudi, 50 milijonov se jih poškoduje. Slovesnosti v prestolnici, kjer so se spomnili vseh žrtev prometnih nesreč - to niso le tisti, katerih življenje je ugasnilo v prometni nesreči, so tudi tisti, ki so se v njej poškodovali, mnogi trajno, in svojci in prijatelji vseh tistih, ki so v prometnih nesrečah izgubi- li svoje najdražje ali pa so bili v njih poškodovani - so se udeležili mnogi. DAMIJANA ZIST Tretja nedelja v novembru je dan, ko se spomnimo vseh žrtev prometnih nesreč po svetu, saj gre za svetov- ni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki smo ga v Sloveniji zazna- movali s prižiganjem svečk v več kot tridesetih mestih. "Pred osemnajstimi leti je mati, ki je v prometni nesreči izgubila otroka, javno, v spomin in opomin, prižgala prvo svečko. Pogumna mati, svečka - upanje in življenje, bolečina za izgubo najdražjega - to je bilo dovolj, da se v Sloveniji že petič pridružujemo gibanju ob svetovnem dnevu spomi- na na žrtve prometnih nesreč," je na Prešernovem trgu v Ljubljani povedal Robert Štaba, ustanovitelj in predsed- nik Zavoda Varna pot, ki pomaga žrtvam prometnih nesreč. Osemnajst let prižiganja svečk Prvo organizirano zaznamovanje spo- mina na žrtve prometnih nesreč je leta 1993 pripravila britanska nevladna or- ganizacija Road Peace. Sledile so ak- tivnosti Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč, ki je žrtvam po- svetilo evropski dan spomina. Z idejo francoske nevladne organizacije Espe- ranza - prižiganjem lučk v spomin in sloganom Spomni se in premisli - pa je gibanje dobilo nov zagon in se razširi- lo po vsem svetu. V letu 2005 so gibanje podprli tudi Združeni narodi, v letu 2007, ko se je mednarodnemu gibanju pridružil tudi Zavod Varna pot, pa je Svetovna zdravstvena organizacija tretjo nedel- jo v novembru razglasila za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Po besedah vodje pisarne Sve- tovne zdravstvene organizacije v Slo- veniji Marijana Ivanuše je od leta 1991 Lučka upanja nikoli ne ugasne "Če se povrnem k materi, ki ji je uspelo zanetiti lučko, lučko upanja, se lahko sprašujem, kako ji je s svojim simbolnim ravnanjem uspelo pov- zročiti svetovno gibanje, ki ga danes podpirajo Združeni narodi, Svetov- na zdravstvena organizacija, evrop- ski parlament ter številne vladne in nevladne organizacije. Mislim, da od- govor poznam. Zato ker nam je posta- vila ogledalo, da se nesreča in njene hude posledice lahko pripetijo vsake- mu od nas, zaradi njene iskrene želje opozoriti vse, da je nenadna bolečina prehud davek, ki pa ga lahko prepre- čimo; zaradi njenega apela odgovor- nim, da ustavijo morijo na cestah, in ljudem, da lahko vsak po svojih močeh pripomore k boljši prome- tni varnosti, ter zaradi njene iskrene želje pomagati drugim in pokazati lju- bezen do sočloveka," je povedal Štaba. Dodal je, da se ključ do uspeha morda skriva ravno v tej ljubezni do sočlo- veka, saj bomo lahko z ljubeznijo do sebe, našega dela in poslanstva, z lju- beznijo do drugih spremenili naše ceste in naš odnos in obnašanje na njih. "In ko sem pred petimi leti spo- znal slovensko mamo, ki je v prome- tni nesreči izgubila tri otroke, sem Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2007 tretjo nedeljo v novembru razglasila za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Strokovnjaki ocenjujejo, da na cestah po svetu na leto umre približno 1,3 milijona ljudi. V spomin na umrle v prome- tnih nesrečah so tudi po vsej Sloveniji v soboto zvečer zagorele sveče. (Robert Balen) počasi dojel, da to, kar sedaj jaz govo- rim, ona živi in dela. Spoznal sem, da nam je podarila ključ do uspeha, ki se imenuje medsebojna ljubezen," je še poudaril Štaba. Tudi policistom je težko Med govorniki je bil tudi vodja sektor- ja prometne policije Generalne policij- ske uprave Ivan Kapun, ki je povedal, da so policisti zelo tesno vpeti v te tragične dogodke, saj so med prvimi poklicani na kraj dogodka. "Soočenje s hudimi telesnimi poškodbami ali celo s smrtjo, obravnavanje takšnega dogodka in sporočanje svojcem, da so izgubili svoje najdražje, tudi za poli- ciste pomeni velik stres. Zato smo še posebno zadovoljni, da v tej zgodbi ne ostajamo sami, in z vsemi močmi pod- piramo prizadevanja Zavoda Varna pot," je dejal Kapun. Policija skupaj z vsemi drugimi vlaga velike napore, da bi bilo prometnih nesreč manj oziro- ma da jih sploh ne bi bilo. "Vendar pa je za dolgoročno in trajno varnost na slovenskih cestah ključnega pomena predvsem zavedanje vseh udeležencev v prometu, da smo za varnost najprej odgovorni sami," je sklenil Kapun.