URN_NBN_SI_DOC-CVUYALZ9

Področje novomeškega ok raja je bilo pred 1. 1945 izrazito poljedel­ sko in ni imelo niti razvite indu­ strije niti -večje obrti. Zato se tudi niso razvile strdkov ne knjižnice, razen knjižnic na sodiščih in moir- da še pri kakem u radu in zdrav­ stveni ustanovi. S povojnim razvo­ jem industrije pa n astajajo tudi strokovne knjižnice. M arsikatero podjetje sicer nabavlja sitrokovno literaturo, ne vodi pa zanjo nobe­ nih poslovnih knjig in so strokov­ ne knjige porazdeljene po delovnih mestih. Toda kljub tem u se je že razvilo nekaj knjižnic, ki bodo čez čas presegle oikvir prvotnega na­ mena. Taiko se npr, razvija stro ­ kovna knjižnica p ri tovarni zd ra­ vil »Krka« v Novem mestu. O bstajajo p a tudi gospodarske organizacije, ki nim ajo niti ene strokovne revije, niti ene »trakovne knjige, pa čeprav bi bilo nujno, da bi jih imeli. T ak a podjetju bo­ do gotovo zaostala in ne bodo več sledila razvoju svoje strdke. Med 37 knjižnicam i v o kraju so neka­ tere, ki jih sploh ne moremo šteti kod knjižnice, ker niso urejene in ne prem orejo niti inventarne knji­ ge. Toda podjetja so opozorjena iu bodo knjige najprej vpisali in ob- s.talja upanje, da sc b<>do iz zbirk knjig razvile knjižnice. V občini M etlika je strokovna knjižnica sa­ mo pri Belokranjskem m uzeju, to­ da ne smemo m isliti, da je to iz­ recno literatu ra m uzejske stroke. K er v m etliški občini sploh ne mo­ remo govoriti o knjižničarstvu, m ora m uzej pač kupovati tudi d ru ­ ge knjige. N ajveč strokovnih knjižnic o dp a­ de na upravno in sodno stroko, na zdirarvstvene ustanove in šele nato na industrijo, predvsem kemično, lesno in kovinsko, in obirt. Lastne prostore ima 6 strokovnih knjižnic, dve knjižnici tudi poklic­ na knjižničarja, ki pa nista stro­ kovnjaka. Učiteljske knjižnice O b č i n a Brežice . . Črnom elj . M etlika . . Novo mesto Sevnica . . T rebnje . . Videm-Krško Skupaj Število knjiž­ nic . 22 20 8 45 20 15 20 148 Število knjig Prira­ stek Izposo- 'evftvcev Obiskov Izposojenib knjig Sred­ stva. 10.619 574 209 5.195 1.748 4(82.151 8.447 195 74 587 1.500 224.015 2.84*5 124 44 166 2150 104.180 26.851 802 226 1.754 2.719 798.150 8.532 649 64 555 1.129 208.860 7.694 557 88 515 755 248.839 3.945 435 * 130 455 1 j 200 316.611 68.453 3.536 835 7.207 9.261 2,3812.806 U čiteljske knjižnice n im ajo la st­ nih prostorov, am pak so nam e­ ščene v p isarn i, zbornici, učilni­ ci, k ab in etu , hodniku, k u h in ji, fo­ to lab o rato riju , telovadnici in ce­ lo v p riv atn em stan o v an ju . K n již­ nice im ajo po eno ali dve om ari, ki se zapirajo , ne p a vedno za­ klepajo. V ečkrat deli' u č ite ljsk a knjižn ica p ro sto r s šolarsko ali pa celo s šp o rtnim i rekv iziti in s p isarniškim i potrebščinam i. K n již­ nice niso enotno u rejen e. Večino­ m a im ajo sam o in ventarno knji- f o, knjige pa so vložene v om aro a r po p rirastk u . K atalogov ne poznajo, ker knjižničar zaradi m ajhnega števila knjig iskano knjigo lah k o najde. K njižni fond je zastarel in vsi prosvetni delarv- ci zd o pogrešajo sodobne strokov­ ne literature. V učiteljskih kn již­ nicah m arsikje tu d i m prave n a ­ bavne politike, in to ne po krivdi učiteljev, am pak zato, k e r ni raz­ vito ljudsko knjižničarstvo. Uči-