URN_NBN_SI_DOC-CS72H9LL

DANES Damijan Toplak Mercatorjeva uprava bi večinskega strateškega lastnika Glede na to, da je danes dan šaljivcev, bi bilo najboljše, če bi kdo rekel, da se je v celotni zgodbi okrog Mercatorja, Pivovarne Laško in bank upnic oziroma njunih lastnic zgolj šalil. A skorajda ne mine dan, ko ne bi bila v javnost lansirana kakšna nova podrob- nost. Zdaj prodaja Mercatorja, nato večinska prodaja Laškega, pa dokapitalizacija laške družbe in naposled ideja o prodaji večinske- ga deleža v največjem slovenskem trgovcu Mercatorju. Navkljub dnevu šaljivcev skušajmo navesti nekaj dejstev. Pivovarna Laško je močno zadolžena in če bi njene družbe prodale 23,34 odstotka Mercatorja, kar bi jim navrglo približno 200 milijonov evrov, bi v veliki meri rešila svoje finančne težave. V Laškem naj bi že dlje časa tudi banke, ki po večini niso le njihove lastnice in lastnice Mercatorja, ampak tudi upnice, pozivali, naj se jim pri prodaji (večinskega) deleža Mercatorja pridružijo. Da je to morda najboljša in najbolj realna opcija, očitno naposled spoznava tudi vodstvo Mercatorja, ki je včeraj s pismom največjim in vsem drugim delničarjem Mercatorja pozivalo k mednarodnemu postopku prodaje večinskega deleža. Drugo pomembno dejstvo je, da nima le Pivovarna Laško nestabil- nega lastništva, ampak tudi Mercator. Že pred časom smo upravo Mercatorja spraševali o tem, ko se je zasegalo deleže zdaj že "stečajnemu" Infond Holdingu, in takrat se je ta zavedala, da banke ne bodo mogle biti večno njihove lastnice. Četudi so še lani nekatere med njimi ob zagotovilih visokih dividend obljubljale, da tri leta svojih delnic ne bodo prodaja- le, velja, da so banke bile ustanov- ljene predvsem za hranjenje in posojanje denarja tako fizičnim kot pravnim osebam in drugo finančno posredništvo, ne pa za lastništvo različnih podjetij, ki ne sodi v njihovo osnovno dejavnost. Podoben problem so imela tudi številna podjetja, prednjačila je ravno Pivovarna Laško, ki so se ukvarjala praktično z vsem, še najmanj pa z osnovno dejavnostjo. Včerajšnje informacije o morebitni dokapitalizaciji Pivovarne Laško s strani prekmurske Panvite, hrvaškega Orbica in Kapitalske družbe, po zdaj znanih podatkih, res bolj sodijo v domeno šaljivcev. Bistveno bolj kot sama prodaja laške pivovarne, okrog katere se je pred leti začel vzpostavljati mit t. i. nacionalnega interesa. Zdaj, ko bi se morda ob kakšni prodaji upravičeno smeli spraševati o nacionalnem interesu (ne, to ni šala!), pa je to skoraj bogokletno početje. Čas naslednjih referendu- mov so izbrali dobro. V aprilu, malem travnu, bomo imeli referendum o malem delu, o velikem problemu, pokojninski reformi, pa v velikem travnu. LEVO SPODAJ V pismu delničarjem Mercatorja se predsednik uprave zavzema za mednarodni postopek prodaje, in to večinskega paketa delnic najboljšega soseda. Odprte tudi druge možnosti reševanja največjih lastnikov Mercatorja vodstvom podjetja. Predsednik uprave Mercatorja v svojem pismu tudi izraža upanje, da bi se lahko s prodajo večin- skega deleža za vse delničarje Merca- torja dosegla določena prevzemna premija, medtem ko bi prodaja okrog četrtinskega deleža po njegovem mne- nju lahko omogočila t. i. negativno kontrolo, pa še prodaja preostalih del- nic bi lahko postala potencialno manj zanimiva. Od prodaje večinskega de- leža Mercatorja prek mednarodnega postopka prodaje pa si vodstvo naj- boljšega soseda obeta še stabilizacijo lastniške strukture največjega sloven- skega trgovca in pridobitev primer- no razvojno naravnanega strateškega partnerja. Uprava Mercatorja, ki oce- njuje, da bi se lahko postopek prodaje večinskega deleža Mercatorja iztekel do konca letošnjega leta, bi za koordi- nacijo vseh potencialnih prodajnih aktivnosti izbrala francosko Societe Generale (v Sloveniji deluje prek SKB banke), koordinatorica projektne sku- pine pa bi bila Cve-tka Se-lše-k. V Pivovarni Laško so potrdili pre- jem dopisa Mercatorja pa tudi napove- dali, da bosta uprava in nadzorni svet Pivovarne Laško v postopku prodaje njihovega deleža v Mercatorju predlog proučila in ga tudi upoštevala. Pouda- rili so, da njihov osnovni cilj ostaja na- daljevanje postopka finančne sanacije skupine Pivovarne Laško, a se zaveda- jo, da je ta najbolj odvisna od lastni- kov njihove družbe in njihovih bank upnic. Vnovič pa so v Laškem pouda- rili, da navkljub dobremu tekočemu poslovanju nujno potrebujejo repro- gramiranje dolgov, po drugi strani pa so jim lastniki naložili odprodajo na- ložb, ki ne sodijo v njihovo osnovno dejavnost. "Zato bo skupina Pivovarne Laško nadaljevala postopke, ki bodo omogočili finančno sanacijo skupine in uspešno poslovanje v prihodnosti. Uprava bo te postopke sproti usklaje- vala z nadzornim svetom, delničarji in bankami upnicami," so še sporočili iz Pivovarne Laško. DAMIJAN TOPLAK V zvezi s prodajo Mercatorja (in Pivo- varne Laško) se v zadnjih dneh preigra- vajo različne možnosti. Od potencialne dokapitalizacije Pivovarne Laško do prodaje (tudi večinskega deleža) Pivo- varne Laško, uprava Mercatorja pa je včeraj tudi sama sporočila, da podpira mednarodni postopek prodaje večin- skega paketa delnic družbe, ki jo vodi. Za zdaj je mogoče govoriti o vseh naš- tetih različicah pa še kakšni, a dejstvo je, da do zdaj ni bila sprejeta še nobena odločitev. Niti o prodaji 23,34-odstot- nega lastniškega deleža družb skupine Pivovarne Laško v Mercatorju ne. Prav na včerajšnji dan, ko so se se- stali nadzorniki Pivovarne Laško (in se seznanili tudi z aktualnim potekom prodaje deleža v Mercatorju), pa je Ži-ga De-be-ljak, predsednik uprave Mercator- ja, poslal pismo svojim blizu 16 tisoč delničarjem, še posebej pa Pivovar- ni Laško ter bankam NLB, UniCredit, Nova KBM, Gorenjska banka, Aban- ka Vipa, Banka Koper ter Hypo Alpe Adria Bank. V pismu je glavno sporo- čilo to, da se vodstvo Mercatorja zavze- ma za mednarodni postopek prodaje vsaj 50-odstotnega lastniškega deleža Mercatorja, ki naj bi privabil tudi po- tencialne strateške investitorje iz malo bolj oddaljene tujine (in ne le iz Agro- korja, op. a.). Slednji naj bi z 206 evri za delnico družbam Pivovarne Laško ponujal za zdaj največ denarja. Pod ta- kimi pogoji bi bila uprava Mercatorja voljna potencialnim (strateškim) inve- stitorjem omogočiti tudi skrbni pre- gled, kar je do zdaj le predstavnikom sklada Mid Europa Partners. Ob tem se vodstvo Mercatorja na- deja boljšega iztržka kupnine (tudi za male delničarje) in večjega števila ponudb, najbrž tudi od mednarodno uglednih trgovcev. Vsem potencial- nim investitorjem bi v prej opisanem postopku omogočili skrbni pregled družbe, vodene oglede trgovin in dru- gih poslovnih objektov ter srečanja z Bo Pi-vova-rna- La-š-kop-roda-la-Merca-tora-li-p-a-bodo la-stni-ki-p-roda-li-Pi-vova-rno La-š-ko? (Tit Košir) Od-sto-pil nad-zo-r-nik Mačko-šek, Ho-čevar-jeva v upr-avi Laškega Včeraj popoldne so zasedali nadzorniki Pivovarne Laško, ter se seznanili z odstopno izjavo Ro-be-r-ta Še-ge-, dozdajšnjega člana uprave Pivovarne Laško za finančno področje. Šego bo na tem mestu nasledila Mi-r-jam Ho-če-var-, sicer že direktorica financ v Pivovarni Union. Poudariti velja, da je Du-šan Zo-r-ko-, predsednik uprave Pivovarne Laško in tudi Pivovarne Union. Zaradi nesogla- sne odločitve in nasprotovanja imenovanju nove članice uprave Pivovarne Laško, je včeraj z mesta predsednika nadzornega sveta nepreklicno odstopil Mar-jan Mačko-še-k, sicer direktor podjetja Štore Steel. Mačkoška smo zaman skušali priklicati za komentar njegovega odstopa, morda pa je to storil tudi zaradi (pre)velikih pritiskov nanj in neusklajenosti med bankami, ki so po večini tako upnice in lastnice Laškega. Prav tako so nadzorniki obravnavali nerevidirane konsolidirane (za vso skupino) poslovne rezultate. Ti bodo uradno objavljeni danes zjutraj, neurad- no pa naj bi skupina beležila več kot 20 milijonov evrov dobička iz poslova- nja, ki pa bo zaradi visokih stroškov financiranja (plačila obresti in glavnice), saj ima skupina okrog 450 milijonov evrov posojil, na koncu skupini vendar- le prinesel predvidoma okrog 10 milijonov evrov izgube. Najverjetneje so nadzorniki Laškega včeraj govorili tudi o prodaji četrtinskega deleža družb skupine v Mercatorju. (d-t) Do-kapitalizacija Pivo-var-ne Laško-? V Skupini Panvita, ki naj bi po pisanju včerajšnjih Financ sodelovala pri mo- rebitni dokapitalizaciji Pivovarne Laško, kar naj bi bila ena od opcij pri re- ševanju zadolženosti Pivovarne, o dokapitalizaciji ne razmišljajo in se ne pogovarjajo o tej možnosti, je včeraj povedal predsednik uprave Pe-te-r- Po-la- nič. V Orbicu, ki je bil tudi omenjen med potencialnimi dokapitalizatorji, vče- raj nismo dobili odgovora, Bo-r-u-t Jamnik iz Kapitalske družbe pa možnosti v pogovoru za TV Slovenija ni zavrnil. (gr-) Pravilo "za vsako ceno" je slabo Po neuspešnem kadrovanju na ustavno sod-išče VA-NEŠŠA-COKL Poklic ustavnega sodnika ni (več) atrak- tiven. Tudi zaradi zadev, s katerimi se mora ukvarjati, vključno z vedeževa- njem, ali bodo protiustavne posledice, če ne bo pokojninske reforme. Plača tudi ni atraktivna, četudi je primerlji- va z mesečnimi prejemki premierja in predsednika države in seveda ni mogo- če trditi, da je slaba. Toda vrhunski stro- kovnjaki, praktiki in teoretiki, ki tudi predavajo, plačo ustavnega sodnika za- služijo v manj kot mesecu dni. In nista v vseh državah premier in predsednik republike povsem na vrhu plačne lest- vice. Ustavni sodniki so na primer v Italiji nad njima. Končno, (tudi) sloven- sko ustavno sodišče lahko celo odpo- kliče predsednika republike. In tudi za to gre, da je naše ustavno sodišče kar nekaj ugleda izgubilo, ustavnosodniš- ka funkcija je bila nekoč prestižnejša. Tako za Večer razmišlja nekdanji pred- sednik ustavnega sodišča dr-. Jane-z Če-bu-lj po še enem neuspešnem kadro- vanju na ustavno sodišče, ki se zadnja leta že redno začne s skromnim odzi- vom pravnikov na poziv vsakokratne- ga predsednika republike. Predvsem prejšnjemu šefu države, danes pokojnemu dr. Janezu Drnovš- ku, je padel cel kup imen za ustavne sodnike, tega je bilo največ leta 2007, ko je bilo ustavno sodišče pred največ- jo kadrovsko menjavo po nekajletnem zatišju. Na predlog sedanjega pred- sednika dr-. Danila Tur-ka, ki je moral najprej dokončati kadrovanje iz časa prejšnjega predsednika, je prišlo šest novih ustavnih sodnikov in sodnic, to sta dve tretjini vseh. Sedmega nove- ga še ni, predsednikov poskus s kandi- datom dr-. Rado-m Bo-hi-nce-m, ki naj bi zamenjal počasi poslavljajočega se ustavnega sodnika Jo-že-ta Tr-atni-ka, se je ponesrečil, rektorju Univerze na Pri- morskem in nekdanjemu ministru iz kvote zdaj najmočnejše vladne stranke SD so v sredo v državnem zboru zmanj- kali trije glasovi do nujnih najmanj 46. Ustavnega sodnika izvoli politika in s tem zvezano vsakokratno politično kupčkanje bivši predsednik ustavne- ga sodišča vidi med tistim, kar temu sodišču, najvišjemu varuhu ustavno- sti in človekovih pravic v državi, zbija ugled, položaj ustavnega sodnika, ki bi po pravem moral biti željeni kari- erni vrh najboljših pravnikov, pa dela neprivlačen. In ne samo to, opozarja Janez Čebulj. Ustavne sodnike da se je nemalokrat postavljalo za vsako ceno, "da le imajo podporo trenutne politič- ne večine, pa še to se je zdaj očitno končalo". (Vsakokratni) predsednik republike, ki poslancem kandidate za ustavne sodnike predlaga, ima veliko, največjo odgovornost, opozarja Čebulj, od njegovih naporov je odvisno, ali bo kandidat v parlamentu pogorel ali pa bo uspešen, tudi če disciplina v vlada- joči koaliciji ne zdrži. Kot očitno ni ta teden. Kar daleč so že časi, ko so novi ustavni sodniki iz parlamenta zmago- slavno odšli s precej več kot z nujno navadno večino. Končno, nekajkrat je bila že na mizi ideja, da se jih voli z dve- tretjinsko večino. Nekdanja generalna sekretarka ustavnega sodišča mag. Ja- dranka Sovdat, ki v prvem poskusu ni bila uspešna, najbolj zaradi zamer zdajš- nje opozicije na račun prejšnjega pred- sednika republike Janeza Drnovška, ki jo je predlagal, je drugič, že pod Dani- lom Türkom (ki ga v teh postopkih zdaj tudi bojkotirajo zlasti v SDS), dobila gla- sove 74 poslancev od 90. Tej visoki šte- vilki se je 2007. približal Drnovškov izbranec za ustavnega sodnika, ustav- ni pravnik dr. Franc Grad. Podprlo ga Na po-pr-avni izpit V 14 dneh mora predsednik repub- like zdaj objaviti nov poziv ali pa za ustavnega sodnika predlagati koga od prijavljenih na prejšnjega (med njimi se po mnenju nekdanje- ga ustavnega sodnika mag. Matev- ža Kr-i-vi-ca le dr-. Mar-ko- No-vak z Evropske pravne fakultete spozna na ustavno pravo), ali pa pogleda k drugim pravnikom. je 71 poslancev, a je Grad ustavnosod- niško deveterico že po skromnem letu dni zapustil in šel nazaj na fakulteto. Še en Drnovškov kandidat, zdaj podpred- sednik ustavnega sodišča mag. Mi-r-o-- slav Mo-ze-ti-č, je moral biti zadovoljen s podporo 51 poslancev. Za ustavno sod- nico dr-. Ete-lko- Ko-r-pi-č Ho-r-vat je lani na predlog šefa države Turka glasova- lo sicer več kot nujnih 46 poslancev, toda nič več kot 48. Ko je na primer dr. Čebulj šel za ustavnega sodnika (pred- lagal ga je prvi predsednik Mi-lan Ku-čan), ga je podprlo malo manj kot 70 poslancev. Prepričljiva podpora, ki seže čez vsakokratne pozicijsko-opozi- cijske delitve, pa, pripoveduje ta nekda- nji šef ustavnega sodišča, prepreči, da bi se ustavnemu sodniku očitalo, da je na ustavnem sodišču, ker je tako hotela ta in ta politična stran. Težje mu lepijo nalepke, pravi Čebulj, ne morejo ga str- pati v to ali ono partijsko celico...