URN_NBN_SI_DOC-CPIKLI3V

prihodom dr. Kermavnerja začeli uvajati nov geslovni katalog in nov sistematski katalog po sistemu UDK. Dr. Kermavner je dobro preučil oba sistema in se je hitro vživel v bibliotekarsko stroko. Kmalu je prevzel vodstvo oddelka in pripravil iz tega predm eta predavanja in skripta. Uporaba UDK je bila tedaj v NUK šele v začetkih in dr. Ker­ mavner je zavzel do tega sistema pravilno stališče. Zavrl je tendence, po katerih naj bi bila UDK nekak posvečen sistem s čim daljšimi in številnejšimi vrstilci, sistem, ki naj ga razumejo in določajo samo izbranci. Sistematski katalog NUK, urejen po UDK, je pod vodstvom dr. Kermavnerja postal vzor za druge knjižnice v Sloveniji. Pri tem je zasluga dr. Kermavnerja, da je za različne naše specifične pojme znal poiskati ustrezne vrstilce UDK v skladu s pravili tega sistema. S tem je ovrgel trditve, da UDK ni sistem za naše razmere in je dokazal, da pri tem tudi ne potrebujemo posebne »jugoslovanske variante« UDK. Pri svojem delu je bil dr. Kermavner izredno delaven in ekspeditiven ter discipliniran in je kot strog predstojnik zahteval to tudi od svojih sodelavcev; kljub temu je ohranil do vseh resnično tovariški odnos. Svoje sposobnosti ni omejeval samo na delo v stvarnem katalogu; kot član nabavne komisije je predlagal nakupe knjig s področja družbenih ved; kot član strokovnega kolegija je predlagal različne ukrepe za pospe­ šitev dela v knjižnici, pri tem je treba posebej omeniti sortiranje knjig iz Federalnega zbirnega centra, ki so v NUK. Poleg dela v knjižnici se je po vojni začel intenzivno ukvarjati z zgodovino delavskega gibanja in sploh s politično zgodovino in je pri tem tudi polemično posegal v slovensko publicistiko. S teh področij naj posebej omenim obširne opombe k Prijateljevi Slovenski kulturno­ politični in slovstveni zgodovini, ki že presegajo okvir opomb in posta­ jajo že samostojna študija, in pa knjigo Ivan Cankar in slovenska politika leta 1918 (Ljubljana 1968). Od leta 1951 do 1963 je bil dr. Ker­ mavner tudi sekretar republiške redakcije Enciklopedije Jugoslavije za Slovenijo. Leta 1960 je dr. Kermavner postal znanstveni svetnik, ob koncu leta 1961 pa je odšel v pokoj. Kratek čas v letu 1962 je bil zaposlen v NUK še honorarno. Od tedaj dalje se še bolj posveča svojemu raz­ iskovalnemu delu. Pri svojih raziskavah mnogokrat uporablja gradivo NUK in pri tem rad obišče svoj nekdanji oddelek in sodelavce. V svojem prostem času se rad vzpenja na planinske vrhove doma in v tujini. Slovenska akademija znanosti in um etnosti je leta 1971 izvolila dr. Kermavnerja za svojega dopisnega člana. Pri tem je bilo poudarjeno, da »dr. Dušan Kermavner sodi danes brez dvoma med najboljše pozna­ valce slovenske družbeno-politične zgodovine, zlasti zadnjih desetletij 19. in prvih desetletij 20. stoletja. S svojim obsežnim delom na tem področju si je pridobil ugled enega izmed najboljših doma in v tujini priznanih ne le slovenskih, temveč jugoslovanskih znanstvenih delavcev na njem« (Letopis SAZU 1971). Društvo bibliotekarjev Slovenije je letos podelilo dr. Kermavnerju Čopovo diplomo za njegove zasluge za slovensko bibliotekarstvo.