URN_NBN_SI_DOC-CHGARAAA

zaposlenega knjižničarja in čitalni­ co. Poleg občinske knjižnice so v občini predvideni še naslednji tipi: popolna podružnica občinske knjiž­ nice, ki je enaka občinski knjiž­ nici, le da nima osrednje vloge; nepopolna podružnica, ki ima sa­ mo nepolno zaposlenega knjižni­ čarja, opravlja predvsem vlogo iz­ posojevalnice knjig in oskrbuje te­ ren s premerom 2000 m; stalna knjižnična točka, tj. izposojevalni­ ca knjig, pridružena raznim kul­ turnim ustanovam; upravlja jo ho­ norarni sodelavec z najmanj os­ novnošolsko izobrazbo. Najniže or­ ganizirana oblika je hišna knjiž­ nična točka, to je določen knjižni fond, ki ga ima aktivni bralec, po možnosti družbeni aktivist, izpo­ sojenega pri sebi doma in ga potem dalje izposoja sosedom. Ta točka oskrbuje teren s premerom 1000 m; imajo jo za prehodno in začasno obliko. Poljske občine so manjše kot na­ še in tudi njihove občinske knjiž­ nice ne bi imele iste vloge kot naše občinske matične knjižnice; orga­ nizacijska, inšpekcijska in instruk- torska služba pripada tam okraj­ nim knjižnicam. Iz gradiva o kon­ ferenci je razvidno, da so težave pri uveljavitvi tega sistema pred­ vsem prostorske in kadrovske; glavni pogoj za uspeh je pridobitev dovolj velikih lokalov za knjižnice, nastavitev kvalificiranih knjižni­ čarjev in pridobitev sredstev za honorarne sodelavce. Sistem pa je tudi še na stopnji diskusije in še ni zakonsko določen. M. K. 160 Knjižnica 20(1976)1-4