URN_NBN_SI_DOC-CHGARAAA

1. 1990. Meni, da je dinam ika ko­ ličinskega porasta b ran ja popustila in da je nastopil čas za izboljševa­ n je kakovosti knjižničnih uslug. P ri tem upošteva dve tem eljni predpostavki: 1. knjižnice bodo še nadalje, opirajoč se na neleposlov- ne fonde, poleg šol in univerz glavna središča širje n ja znanja in 2. leposlovni fond ljudskih k n již­ nic bo še n ad alje sestavljal 60 do 70 "/o celotnega fonda, sprem enila pa se bo vloga leposlovja. M edtem ko je tradicionalno leposlovje služilo predvsem zabavi, pom enijo sodobne oblike leposlovja p red ­ vsem intelektualno provokacijo in pobudo za lastno razm išljanje. Med članki o šolskih knjižnicah vzbuja pozornost prispevek M. K ow alczyka in J. M azurske U ra poljščine v šolski knjižnici. A v­ to rja ugotavljata, da šolska kn již­ nica ni samo k raj, k je r si učenci izposojajo knjige, am pak »hum a­ nistična delavnica«. P od ajata zgled šolske ure, ki jo je prip rav il učitelj — polonist s sodelovanjem šolskega k njižničarja in v k ateri so učenci, razdeljeni v skupine, sam ostojno obdelali posam ezne te ­ m e iz poljske književnosti; ob tem so se seznanili z uporabo knjižnič­ nih katalogov in z osnovam i delo­ v an ja knjižnice. Seveda p a zahte­ va ta k način pouka zelo dobro u re ­ jeno knjižnico s podrobno izdela­ nim i stvarnim i katalogi. P rispevek L. Blonske O blikovanje uporabnika inform acije v osnovnošolski kn již­ nici je povzetek diplom ske naloge, izdelane v In štitu tu za bibliotekar- stvo in inform acijo n a varšavski univerzi. A vtorica ugotavlja, da je ena pom em bnih nalog nove šole ob­ likovanje uporabnika inform acije. To je naloga šolskega kn jižn ičarja skupaj s profesorjem — poloni- stom. Od 6. razred a osnovne šole dalje je treb a učiti učence up o rab ­ lja ti leksikone in enciklopedije, pa tu di nek atere bibliografske časo­ pise (Nove knjige in K njiga v šoli). O knjižnično-inform acijskem u s­ posabljanju učencev srednjih šol v Szczecinu in okolici poročajo D. Gwiazdowska, T. Jasin sk a in St. Siadkow ski. Pogoj zanj je dobro oprem ljena šolska knjižnica, ki m ora im eti, vsaj za zgled, vse v rste knjižničnega gradiva, pa tudi posebej usposobljeni sred n je­ šolski učitelji; n ajb oljša oblika p rip ra v lja n ja le-teh je enosem e- strsk i dodatni bibliotekarsko-bi- bliografski študij z zaključnim izpitom. S tan je n a področju šolskega knjižničarstva na Poljskem z ozi­ rom na Odlok o sistem u ljudske vzgoje, ki ga je sprejel sej m leta 1973, povzema A. Niem czykowa v članku N ajn ujn ejše zadeve šolskih knjižnic. V tem odloku so kn již­ nice sicer samo na dveh m estih m im ogrede om enjene, k a r vzbuja začudenje in negodovanje poljskih knjižničarjev, zato pa skušajo ti nebrižnost ali nerazgledanost za­ konodajalca nadom estiti z lastno dom iselnostjo in aktivnostjo. Problem , ki je v letu 1974 n a j­ bolj zaposloval poljske k n jižn i­ čarje, je vprašanje občinskih knjižnic. Št. 7/8 je v celoti posve­ čena Vsepoljski znanstveni konfe­ renci Z druženja poljskih k n jižn i­ čarjev o tem i P erspektive razvoja knjižnic na vasi. V sebuje tri re­ ferate: J. M aj, T eoretične osnove optim alizacije prostorske stru k ­ tu re knjižnične m reže v občini; J. B urakow ski, Poskus realizacije ob­ činskega m odela vaške knjižnice v olštinskem vojvodstvu in S. J a r- zebowska, F unkcije o k rajn e kn již­ nice glede na mrežo ljudskih kn již­ nic. O bjavljeni so tudi diskusija in sklepi. V zvezi z reorganizacijo jav n e up rave na Poljskem , k je r bo občina dobila večje pristojnosti, si tu di knjižničarji prizadevajo za uvedbo t.i. občinskih knjižnic. Te bi poleg neposredne oskrbe p rebi­ v alstva n a področju s prem erom 3000 m tu di koordinirale delo ce­ lotne občinske knjižnične m reže; im eti bi m orale vsaj enega polno K n již n ic a 20(1976)1-4 159