URN_NBN_SI_DOC-CHGARAAA
Bibliotekarz. Warszawa, 41(1974). Zaradi precejšnje zamude v iz hajanju (ali prihajanju v Ljub ljano?) osrednjega glasila poljskih knjižničarjev lahko o letniku 1974 poročamo šele sedaj. Pred nami je dvanajst številk, od tega tri dvoj ne, s kot vedno zelo bogato in pe stro vsebino, iz katere bomo pose bej omenili tri skupine člankov, najznačilnejših za ta letnik: pogled v prihodnost poljskega knjižničar stva, vprašanje šolskih in vpraša nje občinskih knjižnic. J. Burakowski piše o knjigi, knjižnici in bralcih v Prognozi raz voja poljske kulture do leta 1990, ki jo je izdelala komisija, sestav ljena iz več kot sto znanstvenikov, sociologov ter teoretikov in prak tikov kulture. Od 49 elaboratov so knjigi in knjižnicam posvečeni trije: J. Andukowicza Družbena razširjenost branja in bralne kul ture ter J. Kolodziejske Glavne razvojne težnje sodobnega knjiž ničarstva v svetu in Sedanje sta nje poljskega knjižničarstva. Prog noza predvideva dinamični razvoj kulture v prihodnjih letih; vloga tiskane besede, knjižnic in branja se ne bo zmanjšala, nasprotno, predvideva se nadaljnji razvoj in povečanje sedanjega obsega. To temelji na naslednjih predpostav kah: 1. branje bo še nadalje eden glavnih virov informacije; 2. šole vseh stopenj so osnovane na be sedi, tisku, pisanju in branju; 3. v sedanjem tipu umetniške kulture prevladuje literarna kultura; 4. so cialistična kulturna politika teži in bo težila k uporabi tako tradi cionalnih kot sodobnih komunika cijskih sredstev, ki bodo služila vsestranskemu razvoju osebnosti posameznika in kulturni aktiviza- ciji družbe. Prognoza predvideva, da bodo imele zaradi cene in ome jenega števila izvodov izdanih knjig knjižnice še nadalje po membno vlogo pri branju. Ob vsem pomenu, ki ga poljski knjiž ničarji tej prognozi pripisujejo, pa imajo nekatere pomisleke: premalo je v njej govora o kon kretnih ekonomskih in organiza cijskih ukrepih; tudi se v njej ve liko več govori o drugih sredstvih množičnega obveščanja kot o knjigi. Tudi S. Jezynski v uvodniku Pred dnevi prosvete, kulture in tiska optimistično ugotavlja, da danes bere knjige neprimerno več ljudi kot nekdaj in da bo knjiga tudi v bodoče osnova izobraževa nja. Knjiga ima pred drugimi sredstvi množičnega obveščanja to prednost, da utrjuje rezultate učenja, omogoča stalnost procesa učenja in ga podaljšuje prek dobe rednega šolanja; razširja obseg pridobljenega znanja in daje mož nost za samostojno interpretacijo; branje vzbuja zanimanja, širi po glede in usmerja zmožnosti; prav tako je branje osnova za poskuse samostojnega razreševanja prob lemov, začenši od srednje šole; branje je, nazadnje, v visokih šo lah nujni pogoj za študij. J. Woj- ciechowski piše o Programu raz voja branja in knjižnične dejav nosti v krakovskem vojvodstvu do 158 Knjižnica 20(1976)1-4
RkJQdWJsaXNoZXIy