URN_NBN_SI_DOC-C4NDSWLM

Knjižnica 55(2011)2-3, 33–62 36 V nekaterih državah so v knjižničarstvu za svoje potrebe razširili medicinsko definicijo slepote in slabovidnosti. Zmanjšana bralna sposobnost ( ang. print- disabled) je po v Iflinih razvojnih smernicah Knjižnice za slepe in slabovidne v informacijski dobi (Kavanagh in Christensen, 2010) izraz, ki se nanaša na vsakogar s težavami pri branju tiskanih publikacij. Vzrok za te težave so lah- ko zmanjšana telesna zmožnost, zaradi katere oseba ne more držati knjige v rokah, ali zmanjšana sposobnost zaznavanja ali učenja, npr. zaradi disleksije, slepote, slabovidnosti. Definicija torej vključuje vse, ki ne morejo brati tiska- nih publikacij zaradi slepote, slabovidnosti, zmanjšane sposobnosti učenja ali zaradi gibalne oviranosti (Atkinson in Dhiensa, 2007). Čeprav se zdi, da je navedena definicija dovolj široka, pa se vse bolj uveljavlja mnenje, da ni dovolj uporabna. Zato se pojavlja termin zmanjšana zaznavna sposobnost (ang. perceptual disability), ki so ga začeli uporabljati v kanadskem avtorskem pravu in opredeljuje tiste ovire, ki onemogočajo uporabo branja ali poslušanja gradiv v njihovem izvirnem formatu. Te ovire so okvara vida, sluha, fokusiranja ali premikanja očesa, nezmožnost držanja gradiva in nesposobnost razumevanja prebranega (Owen, 2004). Tudi na ravni Evropske unije potekajo številne aktivnosti glede povečanja dostopa do informacij, zato so se začeli zavedati, da so funkcionalne definicije izredno pomembne in potrebne. V letu 2010 podpisano soglasje zainteresiranih deležnikov o dostopu del za ljudi s težavami pri branju , uvaja tridelno opredelitev končnih uporabnikov. V prvem sklopu so to: a) slepa oseba, ali b) oseba z oslabljenim vidom, ki se s pomočjo korektivnih leč ne more popra- viti do mere, običajno sprejemljive za branje brez posebne moči ali vrste svetlobe, ali c) oseba, ki zaradi telesne prizadetosti ne more držati dela ali ravnati z njim, ali d) oseba, ki zaradi telesne prizadetosti ne more osredotočiti ali premikati oči do mere, običajno sprejemljive za branje, ali e) oseba z disleksijo. V drugi sklop soglasje umešča osebe, ki zaradi invalidnosti ne morejo brati konvencionalnih izdaj del, ki so na voljo na tržišču, v tretji pa so vključene osebe, ki jim je mogoče pri branju pomagati s preoblikovanjem vsebine (ki pa potrebuje samo spremembo grafične predstavitve prvotnega besedila in ne potrebuje zapisa besedila v poenostavljeni obliki za lažje razumevanje) (Memorandum, 2010, str. 1 – 2).