URN_NBN_SI_DOC-C0MY7W43

d ro b n a navodila, po k a te rih je zagotovljena tr a jn a povezava z razselje­ n im i knjižnicam i. T a refo rm a zahteva p re c e jšn ja sred stv a, p red v sem p a enotno, do­ govorjeno in p rem išljen o p o litik o vseh b iblio tek s sk up n im p ro g ram o m n ab av in u p o rab e fondov. Ta povezava gre celo tak o daleč, d a se n a č r­ tu je celo c e n traln a k n jižn ica za celo reg ijo (v F ra n ciji je p redvidenih 7 ali 8 ta k ih regij, ki niso odvisne od u p rav n e razdelitve). T u je n ek ak ­ šen lite ra rn i arhiv, in fo rm ativ n i in raziskovalni ce n te r z m nogim i sk u pn im i službam i. Angleške in am erišk e u n iv erzitetn e knjižnice obsegajo vse fak u ltete in p od ročn e zbirke, tu d i če so zunaj cen traln e knjižnične zgradbe. Angleži so p rep riča n i, d a je v tem neko ja m stv o iztehtan eg a razvoja m ed posam eznim i zn anostm i. D rugo p re d n o st tega sistem a vidijo v tem , d a te knjižnice ali b o lje knjižnične oddelke lahko u p o ra b lja jo b ralci vseh p o d ro čij. P osebno po m em b no p a se jim zdi, d a lahko govori v od ja ce n traln e knjižnice v im enu vseh zn an osti in n jih ov ih p o treb po lite ra tu ri. K o o rd in acija nabav je tu sam a po sebi um evna. IV Ko se po te m sp reh o d u po sv etu zopet vrn em o n a dom ače po ­ d ro čje, p rih a ja m o seveda v p rec ejšn jo zadrego. N aše knjižnice na univerzi n ep re stan o raste jo , v e rje tn o st pa, d a b i v b ližnji p rih o d n o sti lahko za vsako izm ed n jih zagotovili nove p ro sto re , je m ajh n a. N ajbrž se bo tu d i tu tre b a n aslo n iti n a p rak so drugod, k je r im am o poleg c e n traln e u n iv erzitetn e knjižnice sam o še posebno teh n ičn o in po navadi tu d i m edicinsko knjižnico. To sta knjižnici, k je r je v p raša n je m ejn ih zn an o sti še n ajb o lj o stro o p redeljeno in je po seg an je v d ruge znan o sti m o rd a še n ajm an j pogosto, čeprav b i bilo seveda drzn o trd iti, da ga ni, ali d a n e p re d sta v lja p rav nobenega problem a. K njižnice n a fak u lteta h p a s svojo raz d ro b ljen o stjo in p o m a n jk a ­ n je m p ro sto ra kd aj p a k d aj p re tijo p reg n a ti štu d e n te iz predavalnic. K er se posebno h u m an ističn e knjige p rav zap rav ne sta ra jo , je tre b a m an j u p o rab ljan e knjige izločevati in ven d arle h ran iti. V p rašan je je seveda kje. Zdi se, d a n as bo p ro sto rsk a stisk a p rav k m alu prisilila, da om ejim o ra s t teh m a jh n ih p a tu d i večjih in velikih knjižnic. M ednarod­ n e n o rm e in predlogi se v rtijo m ed 300 in 3000 knjigam i. T ako vsaj govori te o rija. V p ra k si p a zadevajo re fo rm a to rji p rav n a te m p o d ro čju n a težko p rem agljive ovire, saj je celo v V zhodni N em čiji7 tu m ed te o rijo in m o rd a celo p red p iso m vrzel, ki je n i lahko zapolniti. Če bi se p a m o rali o rie n tira ti n a cen traln o u n iv erzitetn o knjižnico, b i m o rala ta o d p rav iti p rav tiste svoje n ed o statk e, zarad i k a te rih je p o sta la za p ro fe so rja in štu d e n ta m a rsik je že nem ik av n a in zarad i k a te rih so m a n jše knjižnice n a u n iv erzah ta k o h itro rasle. M orala bi, k o t pred lag a M cC arthy, k ritičn o p re m o triti in rev id irati svoj skladiščni n ačin p o sta v lja n ja knjig, p o sp ešiti obdelavo knjižnega fonda in m o d e r­ n iz irati svojo in fo rm acijsk o službo.