URN_NBN_SI_DOC-C0MY7W43

po sebi um evnega, v sta ri knjižnici, k ak o r je n aša, velike n ap o re, saj je tre b a s tru k tu ro sam e knjižnice iz tem eljev izprem eniti, m o rd a pa tu d i p rem a g ati o d p o r že u sta lje n ih nazorov in navad. Vse to bo tre b a u po štev ati, če bom o h o teli govoriti o m odern izaciji knjižnice. Zanim ivo je, d a je že deset let po u stan o vitvi — leta 1784 — A. T. L in h a rt p red lag al združitev nič m an j k ak o r 13 k n jižn ic v eno, k er se je že ted aj zavedal, d a le ta k a velika kn jižn ica lahko služi znanstveniku, ki se m u zarad i splošnih in m ejn ih stro k ni tre b a p re b ija ti skozi m nožico dislociranih, m o rd a tu d i različno u reje n ih k n jižn ih fondov in katalogov. Č eprav so ted aj tr i zelo b og ate knjižnice (sem eniška, fra n či­ šk an sk a in tu rja šk a ) ostale zunaj tega sklopa, so združeni fondi ostalih knjižnic, ki so se jim p rid ru žile še n ek a te re druge, p redv sem p a razn i d aro v i in volila, osnova d an a šn je NUK. R azum ljivo je, da je ob u stan ov itv i univerze ta knjižnica, ki je z uvedbo obveznih p rim erk o v (že od 1807, 1810 in 1919) te r s posebno zavzetostjo n je n ih k n jižn ičarjev p o sta la n a jp re j de facto, od 1945 p a tu d i de ju re slovenska nacionalka, prevzela tu d i vlogo univerzitetn e knjižnice, saj je b ila n ajb o g ate jša in strok o vn o n ajb o lj u rejen a. Tedaj se je govorilo sam o o eni knjižnici, ki n aj bi služila celotni univerzi, n je n im u čiteljem in n je n im štud en to m . V tek u 50 let njen eg a o b sto ja p a so n ek atere, sp rv a m a jh n e p riro čn knjižnice ob stolicah, v in štitu tih in na fak u lteta h precej n ara sle in se povsem sa m o sto jn o razvijale. U stanovljena je bila v rsta knjižnic, ki s cen traln o knjižnico niso im ele sk o raj nobene zveze več. V zrokov za ta k razvoj je bilo m nogo: velika av to n o m ija posam eznih fak u ltet in in štitu to v , p rec ejšn ja, vsekakor relativ n a dislo ciran o st u n i­ v erzitetn ih objektov, p redv sem p a ločeno, te r po bo gastvu in uvidev­ n o sti različnih fin an cerjev zelo različno fin an ciran je. V veliki m eri p a je p ri ta k i delitvi odločala želja im eti knjige iz svoje stro k e čim bliže in čim bolj p ri ro kah , po m ožnosti v isti ali vsaj so sed n ji sobi, da je m ogoče celo m ed sem in arsk o vajo ali p red a v an je m sto p iti po knjigo. T ake m a n jše knjižnice so im ele tu d i m nogo dru g ih p red n o sti p red neosebno in k lju b to v arn išk em u tekočem u tra k u (m o rd a celo prav za rad i njega?) p rep o časi delujočo cen traln o univerzitetn o knjižnico. V sem in arsk e ali in štitu tsk e knjižnice p rite k a jo knjige p o sto p om a, so lahko sp ro ti obdelane in tak o rekoč že dru g i d an p ro fe so rju n a voljo; d o stik ra t so s p ro stim p risto p o m laže dosegljive, glede izposojevalnih rokov niso in p ro ti svojem u p re d sto jn ik u n iti n e m o rejo b iti preveč stroge. K er je k n jig včasih le m alo, tu d i b ib lio tek a rsk a obdelava ni tak o važna, saj se n ajd e k n jig a n a polici tu d i b rez kataloga. N a drugi stra n i p a je vsaj po m n e n ju specializiranih k n jižn ičarjev n je n a stro k o v n a k lasifik acija — m o reb iti s pro feso rjev o pom očjo — zan esljivejša in to čn ejša. D an ašn ji položaj k njižnic n a n aši univerzi kaže d o kaj raznolično sliko, ki p a n ik a k o r ni rez u ltat nekega sm o trn eg a in p rem išljen eg a n a ­ črta , am p ak p rič a o slu čajn i, b u jn i in n ek o n tro lira n i rasti. C en traln a u n iv erzitetn a kn jižn ica in vse druge univerzne knjižnice im ajo skupaj