URN_NBN_SI_DOC-C0MY7W43

7. S odelovanje knjižnic je še vedno preveč p rim itivn o . M cC arthy sodi, d a bo p ritisk tistih fak to rjev , ki fin an c irajo knjižnice, n a b ib lio te­ k a rje tak o m očan, d a bodo m o rali n a jti nove in b o ljše m etode, ki ne b odo tak o o ko rne in d o lg otrajn e. (Zanim ivo je, da tu d i v A m eriki silijo p rav fin an cerji k čim tesn ejšem u sodelovanju.) M ed raznim i p ro je k ti o m en ja M cC arthy sistem 3-R v New Y orku — tu so povezane zn anstve­ ne in javne knjižnice v celoto, ki p reko n ek ak šn ih svetov om ogoča naglo m edk njižn ičn o izposojo, fotoslužbe, b ib lio grafsk e info rm acije, katalo g i­ zacijo in razv ijan je k n jižn ih fondov v vsej reg iji (ki po štev ilu p reb i­ v alstv a zajem a pol Ju g oslav ije). P odobno je tu d i z N atio n al L ibrary of M edicine in N ation al L ib rary of A griculture. E n a k ak o r d ru g a o b je­ m a vso državo in povezuje u n iv erzitetn e knjižnice m ed seboj. 8. P o tre b en je p rem išlje n in d o bro izdelan p ro g ra m za oh ran jev an je k njižničnega gradiva. N aloga, da se o b sto ječi fondi o h ran ijo za bodoče rodove, gotovo ni tak o p re p ro sta , p red v sem p a ne ta k o m alo pom em bna, d a bi jo lahko p u stili vnem ar. T udi tu je zd ruževanje vseh fak to rjev , k i lahk o p o m ag ajo ne le z zn an stv enim razisk ov an jem , am p ak tu d i z zn atn im i sred stv i, n u jn o p o treb no . 9. P osebno važna je izobrazba kad rov , ki bodo ne več po trad icio ­ n aln i poti, am p ak po sod ob n ih m eto d ah u sp o so b ljen i za naloge, ki jih v novem času čakajo. M cC arthy zahteva d o b ro izobražen in izkušen u p rav n i ap a ra t, sku p ino sistem sk ih analitikov, p ro g ra m erje v in ne n a­ zad n je lju d i, ki bodo znali »krm iti« co m p u terje, če jih bo m ogoče uvesti. T udi in fo rm acijsk e specialiste, delavce, ki bod o znali pom ag ati b ralcem p ri u p o rab i knjižničnega gradiva in celo sp ecialiste za m nožična občila, ozirom a za nosilce in fo rm acij, je tre b a n a novo vzgojiti. 10. Za vse to je p o treb e n znanstveno u tem eljen raziskovalni in ra z ­ v ojn i p ro g ram . D ognanja in izsledke tak eg a raziskovalnega dela p a je tre b a v p ra k si tu d i p reiz k u šati in, če se obnesejo, u resn ičiti. Z avedam se, da M cC arthyjeve zahteve niso povsem nove. N jegova zasluga je m o rd a bolj v tem , d a jih je strn il in poglobil te r izdelal, k o t v tem , d a jih je n a novo postavil. N avedel sem jih sam o zato, da opozorim n a velikopoteznost in n a obsežnost nalog, ki čak ajo velike znanstvene in jav ne knjižnice. P ri te m se m i n eho te p o sta v lja v p rašan je, k ako velike bodo m o rale b iti knjižnice p ri nas, če se bodo hotele lo titi tak o obsežnih nalog. II Če se po tej viziji b ib lio tek a rstv a v p rih o d n o sti vrn em o n a dom ača tla, se bom o n a jp re j srečali z b rem en o m zgodovinskega razvoja. NUK bo čez štiri le ta dvesto let sta ra , če p a upoštevam o, d a segajo p rizad e­ v an ja za jav n o zn an stv en o knjižnico tja do sam ega T ru b a rja , lahko govorim o celo o štiristo le tn i trad iciji. To im a svoje d o bre p a tu d i senčne stran i. M edtem ko so n jen i fondi v glavnem zelo o rgansko rasli in se je v te m času zb ralo v n je n ih skladiščih n ekaj izrednih, posebno s ta rih dragocenosti, zah tev a prilag o ditev n a novo knjižnično organ iza­ cijo in p rak so knjižničnega dela, ki je za m lade knjižnice nekaj sam o