URN_NBN_SI_DOC-C0MY7W43

v znan stv en ih knjižnicah, vse drugo so n aro čila iz m ejn ih (sosednih) znanosti. T udi analiza, k i so jo nared ili v Jav n i knjižnici Saltykova šč e d rin a , kaže, da 50 % b ralcev (za razliko od angleškega testa, ki zajem a k n jižn a n aročila) zahteva lite ra tu ro m e jn ih znanosti, k a r p re d ­ sta v lja več k ak o r 30 % vseh k n jižnih n aro čil (to rej tu d i n eznanstvenih). Povsem razu m ljivo je to rej, d a n obeden izm ed obeh znanstvenih knjižničn ih tipov, n iti d o se d an ja univerzalna, še m an j p a specialna kn jižnica n e m o re v celoti zadovoljiti zahtev, ki jih n an jo p o sta v lja d a n a šn ji znanstvenik. In v en d ar bodo m orale znanstvene knjižnice v bodoče p rav gotovo še m nogo bolj k a k o r doslej služiti k o t in fo rm ac ij­ ski v ir za p o u k in raziskovalno delo. O novi vlogi k njižnic b ib lio tek a rji v svetu že zelo k o n k retn o razm iš ljajo . S tep h en M cC arthy2 je v svo jem re fe ra tu o vlogi n acionalnih in visokošolskih k njižnic p ri zn anstvenem n ap re d k u in p ri vzgoji nanizal nekaj prip o ro čil, ki u tegn ejo b iti zanim iva tu d i za nas. 1. P redvsem se zavzem a za znanstveno poslovno u p ra v lja n je k n již­ nic s p od ro b n o analizo delovnih procesov in z n atan čn o analizo odnosov m ed stro šk i in dobičkom , se pravi, m ed stro šk i in k o ristjo , ki jo je m ogoče ob v lag an ju p ričako v ati. Da je tre b a razvoj trd n o n ačrto v ati, se razum e sam o po sebi. 2. Poleg rokopisov in tisk an eg a gradiva, ki bo slej ko p rej glavno p o d ro čje zb iran ja, sp ad a v znanstveno knjižnico vse, k a r služi znan­ stveni in fo rm aciji: gram ofonske plošče, m ag n eto fo n sk i trako v i, diafilm i in vsa avdiovizualna sred stv a tja do k njig v film skih k asetah , ki jih je m ogoče b r a ti z dom ačega televizorja. Vsi ti novi nosilci in form acij so tesno povezani s k n jižn im gradivom , b rez k atereg a n im a jo pravega pom ena. 3. M ednarodno sodelovanje n a p o d ro čju bib liog rafsk e službe n aj bi se še poglobilo. S tak o službo, ki b i ji bili n a razpolago p o d atk i iz drug ih držav, bi se sp ro stile m noge sile, ki jih po knjižnicah zaposluje katalogizacija. Te sile bi se lahko posvetile vedno zahtev n ejši sk rb i za bralca. 4. S k rb za b ralc a bo z vsakim dnem važnejša. B ralec n am re č ne sm e b iti več p rep u ščen sam em u sebi m ed katalogi, ki jih ne obvlada. L o titi se bom o m o rali tem eljitih raziskav o bralčevih željah in navadah. 5. R azviti je tre b a povsem nove oblike p ri p o sta v lja n ju fondov, ra z ­ p o red itv i katalogov in p ri delu z bralci, oblike, ki bodo bolj k o t doslej u poštevale b ralčeve želje in njegovo izobrazbeno raven. 6. Posebno poglavje je av to m atizacija, ki n aj p rih ra n i čim več n ep o­ treb n eg a ru tin sk e g a dela. Z anim ivo p a je, d a je p rav A m erikanec M cC arthy glede uvedbe co m p u terjev v knjižnice zelo skeptičen. T rdi n am reč, d a co m p u ter ji še zdaleč niso izpolnili p ričak o v an j, ki so jih v anje polagali. N ajb rž bo treb a , p ravi M cCarthy, še k a r precej časa p o čak ati, d a se bo ta k o d rag a inv esticija izplačala. P rav p a je, če posebno b o g ate u stan ov e ek sp erim e n tirajo n ap re j. Seveda p a je tre b a vso m ogočo av to m atizacijo n em u d o m a uvesti.