URN_NBN_SI_DOC-BWVOBZW3

niranjem. Zlasti pa je važno, da takoj v prvem letu sedemletnega plana začnemo s pripravami z urbanističnimi, idejnimi in drugimi načrti, sistematično razdelimo sredstva in se tako postopoma bližamo cilju. To je mnogo bolje, kot investicijo preložiti na naslednje obdobje. Kako je z nakupom knjig in kakšno je stanje knjižnega sklada v knjižnicah? Situacija ne more biti boljša, dokler skoraj polovica knjiž­ nic v občinskih središčih kupuje 100—300 knjig letno. Tudi če jih neka­ tere knjižnice kupujejo nad 500 izvodov letno, ostane stanje nezadovo­ ljivo zaradi tekočih potreb in zamujenih prejšnjih let. Poleg tega, da bomo morali zagotoviti večji dotok knjig, moramo rešiti že večkrat omenjeno izmenjavo knjig, koordinirati nabavno politiko med knjiž­ nicami in bolj jasno usm eriti nekatere knjižnice v določeno smer; skratka, urediti moramo celotno strukturo dotoka in kupovanja knjig in periodike na določenem področju. V urejevanju teh zadev so skrite ogromne notranje rezerve, katerim se ne moremo odreči. V izvajanju sedemletnega plana je izredno pomembno to, kdo bo dal sredstva ali kje bomo dobili sredstva. To je bolj važno, kot navadno mislimo. Omenil sem že, da ne moremo planirati in potem čakati in kritizirati. Financiranje bo mnogo bolj kot doslej potekalo po različnih virih in interesih. Le en del sredstev bo dotekal preko teritorialno poli­ tičnih organov, ostali, m orda večji del pa direktno iz gospodarskih in drugih organizacij, zbornic, združenj in podobno. Za tak dotok sredstev pa m orata knjižnica in knjižničar marsikaj storiti, predvsem m orata jasno postaviti svoje programe dela, okvir za razvoj knjižnice in uslug, ki jih knjižnica daje ali jih bo dajala. Slika, ki smo jo s tem uvodnim pregledom dobili, je dokaj črna in težka. S takim prikazom sem hotel poudariti odgovornost, ki jo nosimo. Seveda se pa ne smemo prestrašiti. V tem prizadevanju nismo sami. Naši interesi se prepletajo z drugimi sorodnimi. Na prim er planirana gradnja družbenih centrov, kulturnih domov in drugih prostorov vse­ buje tudi prostore za knjižnice in čitalnice. Ureditev šolskih knjižnic je nujno povezana z nadaljnjo reformo šol. Rast in razvoj nekaterih strokovnih knjižnic sta neposredno povezana s proizvodnjo ali razvojem znanstvenega dela. Naša naloga je, da v tem sistemu spoznavamo in uravnavamo te interese, se borimo proti primitivnosti in poskušamo najti perspektivne rešitve. Čas, v katerem začenjamo in bomo izpolnjevali sedemletni plan, je mnogo ugodnejši kot kdajkoli doslej. Prav v tem zadnjem obdobju je močno prevladovalo v družbi jasno prepričanje o nujnosti razvoja vseh služb in spoznanje, da se nam kruto maščuje vsako zaostajanje nekaterih področij za drugim razvojem. Ta zavest bo še bolj jasno stopila v ospredje v naslednjih letih. Taka zavest in tako enakomer­ nejše razvijanje družbe povečuje in širi strukturo standarda in hkrati